"Odločitev sprejemamo, pri tem pa opozarjamo na stopnjevanje groženj, ki ščuvajo k nasilju tako pred ministrstvom kot pred domovi uslužbencev ministrstva," so danes zapisali na Twitterju kulturnega ministrstva.

Sedma akcija za kulturo, izvedena na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi, ki je potekala 23. oktobra lani, je bila med drugim odziv na odločitev ministrstva, da se morajo zaradi obnove stavbe na Metelkovi 6 nevladne organizacije od tam izseliti do konca januarja.

Na to temo so po protestu zapisali: "Za začetek sporočamo, da ministrstvo lahko mirno deložira kar samo sebe, svoj amaterizem, nesposobnost, laži in zle nakane pa odvrže tja na višegrajsko deponijo ali v svoj bedno zamišljen gluhi vek."

Pred ministrstvom so razpostavili pisarniške mize za kulturne odločevalce: poleg ministra Simonitija so jih dobili še Ignacija Fridl Jarc, Miro Petek, Alenka Gotar, Mitja Iršič in Vesna Jurca Tadel. Med njihovimi "delovnimi zaznamki" je bilo mogoče prebrati slogane Smrt umetnosti, Pohojsajmo filme, Deložirajmo M6 in Zasužnjimo RTV. Na vsaki mizi je bila poleg mlakuž rdeče barve tudi odstopna izjava.

Ministru Simonitiju so v "odstopni izjavi" protestniki na jezik položili tudi te besede: "Priznavam, da sem v redkih trenutkih, ko sem se dejansko pojavil na delovnem mestu, tam načrtoval predvsem neupravičene menjave vodstev kulturnih ustanov, ki delajo dobro, ampak jih imam na sumu, da mislijo s svojo glavo."

Sorodna novica Minister Simoniti petkov protest razumel kot grožnjo s smrtjo

Simoniti protest razumel kot grožnjo s smrtjo
Na akcijo se je tedaj odzval minister Simoniti, ki je v njej videl "grožnjo z likvidacijo ne le politiku, temveč tudi uradnikom, ki opravljajo svoje delo", dejanje pa opredelil kot "nevarno delovanje nedemokratične skupine". Aktiv delavk in delavcev v kulturi je tedaj ovrednotil takole: "Gre za ljudi, ki se s svojim političnim kolektivizmom in aktivizmom navezujejo na totalitaristične metode, se izogibajo vsake odgovornosti in ne premorejo niti trohice človeške empatije, kaj šele znanja, nadarjenosti ali ustvarjalnosti."

"Umetniški projekt kot očitna provokacija zaradi nezadovoljstva"
Sodišče je zdaj po ovadbi sprejelo odločitev, da "v konkretnem primeru ni šlo za objektivno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovancev". Zapisali so obrazložitev, v kateri lahko med drugim beremo, "da sta osumljenca skupaj z ostalimi protestniki s tem sicer povzročila vznemirjenje oškodovancev, vendar pa takšno ravnanje še ni inkriminirano in kaznivo".

"Takšno ravnanje ni takšne narave, da bi ga lahko označili kot resno grožnjo in iz katerega bi izhajal namen osumljenih, da so oškodovancem resno grozili z napadom na njihovo življenje ali telo, temveč je šlo, kot sta se osumljenca sama izrazila, za umetniški projekt kot očitne provokacije zaradi nezadovoljstva," so med drugim zapisali na tožilstvu.