"Aktualna vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije. Zaradi vlade ni bil odpuščen noben novinar," so njegove besede povzeli na ministrstvu.
Med drugimi sta v spletnem pogovoru govorila tudi o Slovenski tiskovni agenciji (STA), predlogu medijske zakonodaje in problematiki oglaševanja državnih medijev, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Poudaril je, da vlada državnim podjetjem in agencijam ne naročuje, kje lahko oglašujejo, saj gre za neodvisne subjekte. Po njegovih besedah je bila edina znana javna in neposredna oblika poskusa vplivanja na to, kje lahko kak medij oglašuje, od prejšnjega premierja Marjana Šarca, ki je izrekel zahtevo, naj se ne oglašuje v medijih, ki so bili kritični do njegove vlade.
"Pri novi zakonodaji gre za izzive novega časa"
V povezavi z medijsko zakonodajo je povedal, da je bil minister za kulturo že pred petnajstimi leti, ko je parlament sprejel zakon o RTV, na katerega so se novinarji in preostali delavci v medijih odzvali enako burno kot na predlog zdajšnje nove zakonodaje. "Zakon je bil primerljiv podobnim evropskim zakonom in še danes velja, čeprav se je vmes zamenjalo že kar nekaj vlad. Pri novi zakonodaji gre za izzive novega časa: zakoni skušajo še bolj razširiti svobodo medijskega pluralizma," je dejal.
Govorila sta tudi o STA-ju. Simoniti je, kakor so zapisali na ministrstvu, pojasnil zaplete okrog plačila za storitev javne službe agencije. Poudaril je, da je ustanovitelj STA-ja država. "STA je tako odgovoren vladi. Urad za komunikacije pa je tisti, ki je pooblaščen, da vsako leto podpiše pogodbo s STA-jem. Agencija pa je dolžna vladi posredovati vse finančne in druge podatke, ki jih lastnik agencije zahteva, kar pa se še ni zgodilo," je dejal.
Glede medijskih koncentracij je Simoniti poudaril, da vlada pogreša večjo dejavnost agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in agencije za varstvo konkurence (AVK). Opozoril je, da skuša predlog nove medijske zakonodaje zmanjšati vpliv škodljivih medijskih koncentracij tako, da agenciji za varstvo konkurence podeli pristojnosti nadzora nad medijskimi koncentracijami.
Po besedah ministra je monitoring slovenskih medijev, ki poroča EU-ju, vsakič sestavljen iz zmeraj istih medijskih strokovnjakov, ki so politično profilirani. "Ne moti, če imajo strokovnjaki določeno svetovnonazorsko usmeritev. Korektno pa bi bilo, da bi bile takšne skupine sestavljene iz strokovnjakov, ki imajo različne svetovnonazorske poglede – se pravi, da so takšne skupine sestavljene pluralno," je povedal.
Ministrstvo za kulturo je na naslove evropskih časopisov poslalo vrsto demantijev
Minister je v pogovoru dejal tudi, da se je zadnje čase v domačih in tujih medijih pojavila "cela vrsta neresničnih in zavajajočih navedb o slovenski vladi in slovenski medijski krajini". Ministrstvo za kulturo je po njegovih besedah na naslove evropskih časopisov, kot so Der Standard, The Economist, Sueddeutsche Zeitung in druge poslalo "celo vrsto demantijev, ker so ti mediji pisali neresnice". Dodal je, da se od novinarjev, še posebej od tistih, ki delajo na javnih televizijah, pričakuje distanco, ko opazujejo politično sliko.
Minister in komisarka sta bila ob koncu pogovora soglasna, da je bil pogovor produktiven in da bosta tudi v prihodnje nadaljevala dialog, so še zapisali na ministrstvu za kulturo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje