Poslanica tako opominja na zapis, ki ga je pred tremi desetletji ob kulturnem prazniku pripravil prvi predsednik sindikata in dramski igralec Rajko Stupar Kulturnik, kdo bo tebe branil?. Ta po mnenju sedanjega predsednika Glose Mitje Šuštarja velja tako za preteklost kot sedanjost in prihodnost ter je lahko tudi letošnje sporočilo: "Zaradi države mačehe je bila kultura v krizi tedaj in je v krizi zdaj, politika ji do danes ni bila zmožna priznati položaja, ki ji pritiče in ki si ga zasluži."

Sindikat je, kot spominja poslanica, pred 30 leti opominjal, da je treba "spolzko pot, po kateri se prebija kultura, trdneje tlakovati". Za sonaraven razvoj kulture in za ubranitev delavcev v kulturi je treba uporabiti vsa sredstva, tudi sindikalni boj. "Kulturniki bi bili drugače zgolj in samo konjunkturno blago na majhnem in revnem kulturnem trgu."

Kot navaja poslanica, se je vodstvo sindikata delavcev v kulturi takrat pogajalo za kolektivno pogodbo za družbene dejavnosti in kolektivno pogodbo za področje kulture. Takrat je obstajala misel, da je Slovenijo kot državo udejanjila najprej zavest naroda skozi kulturo in šele zatem vojska. Obstajala je misel, da bi morali v ustavo, ko se je snovala, zapisati, da je kultura državotvorna in bi morala imeti v družbi privilegiran položaj. Obstajala je tudi misel, da bi morala imeti svoj nacionalni program.

Kaj so politiki naredili v treh desetletjih?

Šuštar se tako ob letošnji 30-letnici države sprašuje, kaj so slovenski politiki naredili v vsem tem času. Sprašuje se tudi, kdaj bodo poskrbeli za spoštljivo obravnavo vseh vrst in oblik kulture, kdaj ji bodo zagotovili polno financiranje in kako je mogoče, da je Stuparjevo besedilo še po toliko letih sveže in aktualno. "Kako je mogoče, da država svoje kulture skozi vsa ta desetletja ni dojela, ne dojema in ne bo dojela kot temelja narodove samobitnosti," se sprašuje predsednik Glose.

V času, ko se svet spoprijema s koronavirusom, je v poslanici še zapisal: "Glavo gor, pamet v roke, odprimo vrata kulturi, negujmo naravo, vživimo se v sobitja, ki so manj srečna od nas, svoje največje bogastvo pa naženimo v vrtce in šole vseh triad in stopenj, da ustavimo segregacijo, alienacijo in dehumanizacijo. Sicer zna naša domovina, ki letos obeležuje biserno obletnico rojstva, tenko piskati, smaragdni jubilej utegne biti klavrn, zlatega morda niti ne dočakamo."