Predstavniki sindikalne konfederacije Glosa-Zasuk in sindikata Sviz so na sestanku z ministrstvom za kulturo zahtevali, da se do konca prihodnjega meseca sprejme sporazum.

Sprejetje sporazuma bi javne zavode, državne agencije in sklade obvezalo, da bi po dogovorjenih standardih plačevali zunanje izvajalce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, kot so samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v enoosebnih zasebnih zavodih in podjetjih (d. o. o.) ter delavci prek pogodb. Samozaposleni v kulturi sicer predstavljajo 0,3 odstotka celotne delovno aktivne populacije pri nas.

Vladna stran prelaga sprejem kolektivne pogodbe na jesen
Na sestanku so predstavniki omenjenih sindikatov tako predlagali, naj jim ministrstvo najpozneje do 14. junija predloži osnutek sporazuma, ki ga lahko do pogajanj 19. junija ustrezno dopolnijo. Podpis z ministrstvom bi nato sledil konec junija oziroma najpozneje v prvem tednu julija.

Kot ocenjujejo sindikati, bi sporazum deloval kot premostitveni mehanizem do sprejema kolektivne pogodbe, saj se je glede pogodbe na sestanku izkazalo, da jo vladna stran prelaga na jesen. Sprva pa je bilo predvideno, da bi se pogajanja lahko začela že pred poletjem.

Plačilo po primerljivem plačnem razredu v javnem sektorju
Ključne elemente kolektivne pogodbe so sicer predstavniki sindikatov in ministrstva določili že lani v okviru delovne skupine. Glede na te ključne elemente bi bili zunanji delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki opravljajo delo za javne zavode, sklade in agencije, plačani po primerljivem plačnem razredu v javnem sektorju za specifičen poklic.

Dodatne stroške dela samozaposlenih, kot so stroški opreme, prevoza in malice, ki jih zaposlenim krije delodajalec, pa bi uredili z ustreznim količnikom. Pri tem bi kot najmanjša časovna enota za najetje delavca štel delovni dan.

Predstavnik Sviza Martin Pungerčar je po sestanku dejal, da v resnici ni presenetljivo, da se na vladi ne najde motivacija, da bi se ustavilo izrazito podplačevanje in celo neplačevanje samozaposlenih v kulturi. "Zastonjkarski poslovni model, ki ga je država v našem sektorju izumila z delom za reference in ga s pridom uporablja že zadnja tri desetletja, je pač najcenejši poslovni model, kar jih je," je še dodal.

Sorodna novica Sindikati in ministrstvo se strinjajo s širitvijo kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti

Predsednik Glose Mitja Šuštar je sestanek označil za "že ničkolikokrat videno izmikanje, odlašanje in izgovarjanje". Kot je še dejal, je država s tem sporočila, da "s sprejemom kolektivne pogodbe odlaša tudi zato, ker so samozaposleni v kulturi le ena izmed skupin od več kot 100.000 prekarnih delavcev v državi, ki bi se morala začeti kolektivno povezovati".

Predstavniki sindikalne konfederacije Glosa-Zasuk in sindikata Sviz so po sestanku napovedali še, da nameravajo izvajati pritisk na odločevalce do sprejema kolektivne pogodbe, ki jo je ministrstvo za kulturo opredelilo tudi kot enega glavnih ukrepov v akcijskem načrtu k nacionalnemu programu za kulturo 2024–2031.