V mestu Hasankeyf so prisotne sledi kar 9 civilizacij, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih zaznamovale to območje ob reki Tigris. Foto:
V mestu Hasankeyf so prisotne sledi kar 9 civilizacij, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih zaznamovale to območje ob reki Tigris. Foto:
Hasankeyf
Nevladne organizacije, Kurdi in tujina opozarjajo Turčijo, da bo zaradi sistema hidroelektrarn na Tigrisu izginila čudovita zgodovinska pokrajina. Foto: EPA

Med ogroženimi mesti je tudi Hasankeyf, edini kraj v turški Anatoliji, katerega antični zametki so popolnoma ohranjeni. Ne spornost projekta je opozorila tudi nevladna organizacija Doga Dernegi, katere poročilo dokazuje, da Hasankeyf izpolnjuje kar devet od desetih pogojev za vključitev nekega objekta ali kraja na seznam spomenikov Unescove kulturne dediščine, medtem ko na primer sloviti Tadž Mahal izpolnjuje le enega, Kitajski zid pa pet pogojev. Sporni projekt vključuje gradnjo 21 jezov, ki jih gradijo kot osnovo največjega sistema hidroelektrarn na reki Tigris. Zgoraj omenjena spomeniškovarstvena vprašanja še posebej razburjajo Kurde, saj ima mesto Hasankeyf zanje velik zgodovinski pomen, poleg tega pa so Kurdi tudi večinsko prebivalstvo v vaseh, ki bi jih morali zaradi gradnje jezu evakuirati.

Ilansura in 25.000 glinenih tablic
Mestece Hasankeyf danes nosi sledi kar devetih civilizacij, ki so bile v različnih zgodovinskih obdobjih prisotne na tem območju. Mesto je bilo križišče pomembnih trgovskih poti in danes lahko v njem najdemo stoletja stare mošeje, antične nekropole in rimske mozaike. Najstarejši zapisi o mestu izvirajo iz obdobja okoli leta 1800 pr. n. št. Arheologi namreč domnevajo, da se ime Ilansura, ki ga zasledimo na v akadski pisavi popisanih glinenih ploščah iz antičnega mesta Mari (gre za današnje mesto Tell Hariri v Siriji), navezuje prav na sodobni Hasankeyf. Plošče iz Mare so v tridesetih letih odkrili francoski arheologi in njihov pomen naj bi bil izjemen, saj so prinesle nekatera revolucionarna spoznanja o kraljestvu Mara in zadnjih 50 letih njegove neodvisnosti (okoli 1800-1750 pr. n. št.) prav tako pa so arheologi prav ob prebiranju teh 25.000 tablic spoznali dotlej neznana imena kar okoli 500 antičnih krajev.