Tudi Televizija Slovenija mu v ponedeljek posveča glasbeni večer, del programa mu posveča tudi 3. program Radia Slovenija - Ars.
Lebičev opus je razpet med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur.
Skladateljsko se je oblikoval v skupini študentov skladateljev Pro musica viva, ki je iskala modernejše smeri v glasbi, tudi po zgledu iz tujine. Ob kompoziciji in dirigiranju pri Marjanu Kozini in Danilu Švari na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral še iz arheologije, življenje pa je vseeno v prvi vrsti zapisal umetnosti.
Bil je profesor na ljubljanski Pedagoški fakulteti, kjer je pripravil tudi učbenik Osnove glasbene umetnosti. Pozneje je bil predavatelj glasbenoteoretskih predmetov na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti. Kot poustvarjalec je vodil APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in komorni zbor takratne RTV Ljubljana. Na tem področju je leta 1972 dosegel prvo nagrado BBC v Londonu na mednarodnem tekmovanju posnetkov sodobne zborovske glasbe Let the People Sing.
Lebič podpisuje dela za različne vrste zasedb. Prva dela so bila posvečena vokalu v obliki samospevov in zborov, pozneje pa je zvočnost razširil na velika orkestralna in vokalno-instrumentalna dela. Glasbi se je posvečal tudi kot mislec. Njegova razmišljanja so leta 2000 izšla v knjigi Od blizu in daleč.
Skladatelj, ki se je zavedal pomena sporočila glasbe
Muzikolog Ivan Klemenčič je v knjigi Slovenski skladatelji akademiki zapisal, da je Lebič kot skladatelj prehodil pot od ekspresionističnega subjektivizma do postmodernistične zrelosti, pri tej preobrazbi pa se je vseskozi zavedal, da z modernizmom ni mogoče kar naprej šokirati ter da sta pomembna aktualno sporočilo skladbe in njen umetniški pomen. Sprva ga je zaznamovala ljudska tradicija, kar se odraža v zborih in samospevih ter delu Korant iz leta 1969. Pozneje se je izjemoma tudi politično odzval v skladbi Fauvel iz leta 1986, njegovo kasnejše ustvarjanje pa je izhajalo zlasti iz vprašanj človeškega trpljenja in bivanja kot v primeru Novembrskih pesmi za glas in orkester. Upornost je pokazal tudi v delu Požgana trava na besedilo Daneta Zajca.
Črpanje in literature
Po navdihu literature in arhetipov je ustvaril tudi Mite in apokrife za basbariton in orkester iz leta 1999 ter Ajdno – glasbo o času iz leta 1996. Svoj ustvarjalni vrhunec je dosegel z diptihom Glasba za orkester – Cantico I in II iz let 1997 in 2000.
Njegova dela so bila izvajana na številnih festivalih, kot so Svetovni glasbeni dnevi, Europa Cantat, Zagrebški bienale in Varšavska jesen. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi trikrat nagrado Prešernovega sklada ter leta 1994 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Posebno mesto ima tudi kot navdih v Lebičevem življenju in opusu Koroška – iz navezanosti do domačega glasbenega izročila, do rodnih Prevalj in do domačih kulturnikov so poleg monumentalnih orkestralnih del nastale tudi zborovske stvaritve. Njegove skladbe mnogi slovenski zbori vključujejo v svoj repertoar. Posebej ponosni so na skladatelja na Prevaljah, kjer sami zase radi rečejo, da so mesto glasbe.
Prav na Prevaljah je zato letos posebej slovesno. Skladatelju so pripravili niz prireditev, ki so se začele maja in se bodo vrstile do konca leta. Ena osrednjih prireditev Lebičevega leta bo koncert Zbora Slovenske filharmonije z dirigentko Jerico Bukovec. Zbor bo v četrtek, 29. avgusta, ob 19.00 v župnijski cerkvi Device Marije na jezeru predstavil izbrana Lebičeva dela.
V počastitev jubileja častnega občana Prevalj bodo letos skupaj izvedli 18 prireditev, od tega osem koncertov zborovske in instrumentalne glasbe, štiri likovne razstave, monodramo in pet drugih prireditev. V njih sodelujejo predvsem domači umetniki, kulturniki, učenci OŠ Franja Goloba Prevalje, pevska zbora in slikarka iz avstrijske Koroške, s katero je Lebič vse življenje povezan. Njegova mama je avstrijska Korošica, doma iz sosednjih Libuč v Podjuni, Lebič je tudi dobitnik Tischlerjeve nagrade, najvišje kulturne nagrade na Koroškem. Z razstavo Življenje in delo skladatelja Lojzeta Lebiča in s prireditvami želijo občanom in drugim obiskovalcem predstaviti izjemno delo našega rojaka, ene vidnejših osebnosti slovenskega glasbenega in širše umetniškega sveta. Občina je tudi naročila izdelavo Lebičevega doprsnega kipa, ki ga je izdelal akademski kipar Lan Seušek.
Glasbeni večer na TV SLO
Jubileju se poklanja tudi RTV Slovenija. V ponedeljek ob 21.55 lahko na 2. Programu Televizije Slovenije ujamete posnetek koncerta, ki ga je Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna.
Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, pozneje pa je postal njegov častni član. Vokalno-instrumentalno delo Glasba o času vključuje besedila pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi, sestavljeno pa je iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi instrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje