Scenaristka in urednica oddaje Darja Korez Korenčan tokrat predstavlja dva izjemna glasbenika: prvi je skladatelj Vito Žuraj, drugi pa violinist Matjaž Bogataj, oba uspešna predvsem na nemškem glasbenem področju.

V soboto in nedeljo, 18. in 19. maja, bo ob 20. uri v osrednji dvorani Berlinske filharmonija krstna izvedba dela za veliki simfonični orkester Anemoi slovenskega skladatelja Vita Žuraja pod vodstvom dirigenta Françoisa-Xaviera Rotha, skladbo so naročili Berlinski filharmoniki v sodelovanju z Esprit orkestrom iz Toronta.

Vito Žuraj: "Polurna skladba Anemoi za veliki simfonični orkester je napisana na temo osmih starogrških bogov vetrov. Sicer pa bo izvedena z Berlinskimi filharmoniki v okviru abonmajskih koncertov skupaj z Brucknerjevo 3. simfonijo v drugem delu koncerta. Do tega pomembnega dogodka v moji karieri je prišlo na osnovi predhodnih sodelovanj s komorno zasedbo Berlinskih filharmonikov leta 2013 na Salzburškem festivalu, pa tudi pozneje, ko sem v okviru Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov leta 2017 prejel prestižno nagrado, imenovano po dirigentu Claudiu Abbadu in ob tej priložnosti napisal skladbo Alavo, ki je bila izvedena v komorni dvorani Berlinske filharmonije."

Žuraj je eden naših mednarodno najuspešnejših skladateljev sodobne glasbe, ki ga odlikujejo izrazno močne kompozicije, te pogosto vsebujejo tako scenske elemente kot razporeditev zvoka po prostoru. "Interpret je zame največji dragulj, ki me obogati s svojimi izkušnjami in mi nudi izziv, na katerega lahko umetniško reagiram," pravi Žuraj.

Naročilo Berlinskih filharmonikov dobijo le skladatelji z najvišjimi referencami, ki jih Vito Žuraj gotovo ima, saj so njegove skladbe praizvedene na najbolj uglednih koncertnih odrih in festivalih sodobne glasbe po svetu. Njegova glasba, bodisi komorna, simfonična ali operna, pogosto v povezavi z elektroniko, zveni na odrih od Salzburga, Dunaja, Pariza, Frankfurta, Berlina, Hamburga do New Yorka.

Izkušnje z elektronsko glasbo si je Vito Žuraj pridobival v Freiburgu in v Parizu. Od leta 2015 poučuje kompozicijo in glasbeno teorijo na AG v Ljubljani, občasno tudi na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju. Že med študijem v Dresdnu in Karlsruheju je stkal vezi z različnimi izvajalci in dirigenti, pozneje so se te naveze še bolj utrdile, med drugim z angleškim dirigentom sirom Simonom Rattlom, ki je več let deloval v Berlinski filharmoniji, lani pa je postal šef dirigent Bavarskega radijskega orkestra.

Leta 2012 je bil Vito Žuraj prejemnik skladateljske nagrade mesta Stuttgart, pozneje je bil rezidenčni umetnik v nemških akademijah v Rimu in Bambergu, sledila je nagrada Prešernovega sklada, leta 2019 pa ga je nemška ministrica za kulturo imenovala v komisijo za podelitev nemških državnih umetniških rezidenc v Italiji in Franciji. Dejstvo je, da je močno integriran v nemški kulturni prostor, od koder dobiva tudi največ naročil za svoja dela.

Vito Žuraj že več kot desetletje intenzivno sodeluje s frankfurtsko zasedbo za sodobno glasbo Ensemble Modern, ki je praizvedla številna njegova dela, med drugim mu je leta 2017 posvetila tudi portretni koncert v sezoni ob odprtju nove Elbphilharmonie v Hamburgu, ta ansambel je posnel tudi eno od dveh njegovih portretnih zgoščenk.

Elbphilharmonie v Hamburgu, ki so jo na Labi odpri leta 2017 in v sezoni ob odprtju izvajali Žurajevo simfonično skladbo Stand up in portretni koncert njegovih komornih skladb. Na začetku lanskega leta je bila v Frankfurtu po naročilu Frankfurtske opere praizvedba njegove opere Blühen oz. Razcvet prav tako z glasbeniki iz zasedbe Ensemble modern. Znana nemška revija Opernwelt je to njegovo delo lani razglasila za opero leta, njegova prva komorna opera Orlando pa je nastala že pred desetimi leti.

Vito Žuraj se povezuje predvsem z nemškimi izvajalci, ki so tudi krstili veliko njegovih del, potem pa sta jih pri nas izvedla tudi Slovenska filharmonija in Simfoniki RTV Slovenija ter nekatere komorne zasedbe, med njimi ansambel Slowind, Komorni godalni orkester SF, STOP in Godalni sekstet Ars. Med slovenskimi solisti, ki sodelujejo pri izvedbah njegovih skladb, je tudi sopranistka Nika Gorič, ki si vse bolj utira pot na mednarodne koncertne odre.

Žurajeva dela združujejo tehnologijo elektronike in klasično orkestracijo v individualno glasbeno poetiko. Seveda je proces ustvarjanja pri vsakem umetniku nekoliko drugačen, Žuraj v svojih skladbah raziskuje interakcijo med poslušalcem in izvajalcem, posebne učinke dosega tudi s pripomočki, ki domujejo v primarnem človekovem srečevanju z zvokom. Nekatere njegove skladbe temeljijo na izrazih iz teniškega sveta, saj je navdušen tenisač in v svojih skladbah pogosto išče zvočne kombinacije, ki ustrezajo naslovu skladbe.

V drugem delu oddaje boste spoznali še enega Slovenca, ki je tudi uspešen na nemškem glasbenem področju, toda kot poustvarjalec. To je violinist Matjaž Bogataj, ki je bil sprva v orkestru Frankfurtske opere, leta 2017 pa je opravil avdicijo za vodjo drugih violin v simfoničnem orkestru Bavarske državne opere v Münchnu.

Gre za orkester z najdaljšo tradicijo, saj je lani praznoval svojo 500-letnico. Iz nekdanjega dvornega orkestra se je razvila t. i. orkestrska akademija, ki še danes oblikuje glasbeno dogajanje Bavarske. Orkester je skozi svojo zgodovino med drugim krstil nekatere Wagnerjeve opere, v drugi polovici 19. stoletja je v tem opernem gledališču pustil velik pečat Richard Strauss.

Orkester Bavarske državne opere, ki je reden in cenjen gost koncertnih odrov po svetu, so vodili mnogi znani dirigenti, med njimi sir Georg Solti, Wolfgand Sawalisch, Zubin Mehta, zadnja leta ga je kot generalni glasbeni direktor vodil Kiril Petrenko, ki ga je lahko dodobra spoznal tudi naš violinist Matjaž Bogataj.

Mahlerjevo 7. simfonijo pod vodstvom Kirila Petrenka je orkester leta 2021 v živo posnel in nato izdal pri svoji založbi Bayerische Staatsoper Recordings ter si leto pozneje prislužil nagrado Grammophone za najboljši simfonični posnetek, v oddaji bomo slišali odlomek s tega koncerta.

"Vedno sem si želel igrati v kakšnem priznanem orkestru na vodilni poziciji, te sanje so se mi uresničile in lahko rečem, da imam sanjsko službo. Igram z najboljšimi dirigenti in solisti tako v opernih predstavah kot na koncertnih odrih po svetu, saj imamo vsako leto tudi turneje in gostovanja, lani smo imeli ob visokem jubileju orkestra – petstoletnici daljšo evropsko turnejo," je povedal Matjaž Bogataj.

Bogataj, ki izhaja iz glasbene družine, bo 6. junija v Cankarjevem domu s Simfoniki RTV Slovenija v okviru cikla Kromatika izvajal Brahmsov koncert za violino, violončelo in orkester skupaj s sestro Marušo Turjak Bogataj, sicer solo violončelistko v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija.