knjigo, te dni (natančneje jutri) praznuje sedemdesetletnico.

Številni ga poznajo predvsem kot mladinskega pisatelja, čeprav je Pregl knjižno vsestranska osebnost, ki piše tudi za odrasle, predvsem pa mu stanje slovenske knjige in z njo jezika ne da miru. Ob njegovem jubileju sta izšli dve knjigi; pri Mladinski knjigi so pripravili zbirko kratkih zgodb Pravljice za punce, fante in vse ostale, Cankarjeva založba pa je izdala zbirko Preglovih esejev, priložnostnih govorov, referatov o mladinski literaturi, razmišljanj o našem založništvu in javni agenciji za knjigo Prerok na tankem ledu.

Pregl upa, da bo zbirka pripomogla k izboljšanju trenutnega stanja slovenskega založništva, ki se je znašlo v vseh tistih zagatah, proti katerim se je pisatelj kot ustanovitelj agencije za knjigo in tudi predsednik DSP-ja boril (npr. davek na knjigo). Kot pravi Pregl, "država trenutno nima spoštljivega odnosa do slovenske književnosti in jezika", kar pa bi bilo seveda nujno potrebno, saj so to naši temelji. Obenem se soočamo z upadanjem bralne kulture, prenizkimi avtorskimi honorarji, mačehovskim odnosom do kulture in vse nestrpnejšim in nespoštljivim odnosom do knjige - pri čemer pisatelj sam ne izgublja vere v dobro.

Pravljice za vse
Pravljice za punce, fante in vse ostale pa je prerez avtorjevega mladinskega pisanja, ki prinaša tudi ilustracije različnih avtorjev; med njimi tudi Marjana Mančka, ki s Preglom sodeluje že od prve izdane knjige, avtorjevega sina (in obenem tudi junaka nekaterih zgodb) Arjana Pregla, Kostje Gatnika in Damijana Stepančiča. Avtor je kar nekaj časa razmišljal, kaj izdati ob jubileju, med drugim se je poigraval z mislijo, da bi izdal izbor svojih mladinskih basni, a je na koncu nastala pričujoča zbirka s spremno besedo Petra Svetine.

In čeprav v Preglovih zgodbah, kot to tudi sam priznava, prevladujejo fantje s svojim pustolovskim, nekoliko razbojniškim duhom (na kar ga je na nekem gostovanju na novogoriški osnovni šoli z vprašanjem, ali ima morda raje fantovske junake kot dekleta, opomnila mlada bralka), so njegove zgodbe brez razlike namenjene vsem. Na to opozarja že naslov, ki sicer po mnenju lektorjev vsebuje hrvatizem "ostali", a so vanj vseeno privolili, ker Pregl, z besedo drugi ni želel implicirati, da gre za prve in druge.

Humor, pisan s fineso
Preglovo mladinsko literaturo odlikuje realističen slog, jezik je primeren otrokovi starosti, obenem pa je zanj značilen pretanjen humor. In čeprav je humoristov, kot je ob srečanju v Konzorciju, povedala dolgoletna raziskovalka mladinske književnosti Marjana Kobe, v mladinski književnosti veliko, je Preglov humor pisan s fineso in ga je mogoče opaziti tudi tam, kjer ga marsikdo ne pričakuje in ne opazi. Izstopajo predvsem pripovedi o duhovitih skupnih pustolovščinah in težavah mladih z odraslimi. Vendar pa Pregla odlikuje prostodušna in empirična drža do najstnikov in odraslih; in če v tem pogledu marsikatera mladinska zgodba zapade klišejskim "protiodraslim" stališčem, Pregl ohranja enakovredno raven, čeprav je pogost motiv tudi starševski pogled na otroke. Preglova mladinska literatura ni ponarejena in življenja niti ne olepšuje, pogosto pa jo vodijo otrokove težave v družini in družbi.