Kot je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, se slikar naslanja na ploskovne elemente, ki jih kot slikar v odvisnosti od barvne gmote v končni podobi sestavlja v harmonično celoto.
Temeljni izhodišči za razumevanje Banfijevega umetniškega delovanja sta brezkompromisno spoštovanje lastnih načel in navezanost na prekmursko pokrajino, ki je v njegovi slikarski duši pustila neizbrisno sled. Umetnikova stalnica je spomin na prekmursko zemljo. Kot nadaljuje Pregl Kobetova, obsegajo njegove slike ljubezen do narave, ki avtorja navdihuje in vodi v notranji duhovni svet, zaradi te vezi pa v njegovih slikarskih ciklih prevladujejo zemeljski odtenki.
Banfijevo slikarstvo se uresničuje z izrazito osebnim, psihološko močnim vživljanjem v osnovni motiv cikla, in z neposrednim dotikom barve, ki razkriva in skriva resnično podlago ter njeno resnico. Povzroči, da predmeti privzamejo videz brezsnovnosti in da postanejo privid samega opazovanja, pojasnjuje Tatjana Pregl Kobe. "Njegovo prevladujoče črno-sivo-belo barvo z zamolklo rjavkastimi zemeljskimi odtenki le redko preseneti poživljajoč vdor okraste ali oranžne barve, simbolno ustvarjeno pokrajino, zgrajeno na pretanjenih odtenkih, pa prepreda mrežasta kompozicija rešetkastih grajskih oken."