Makedonski arhitekt in notranji oblikovalec Miško Ralev, ki je na zadnjem Bienalu sodobne makedonske arhitekture osvojil glavno nagrado, tokrat 'režira' ta dogodek, ki predstavlja presek dvoletne makedonske arhitekturne produkcije. Letos je izbor za glavno razstavo naredil iz 150 prijavljenih del, sicer pa poleg Raleva podobo bienala tokrat sooblikuje tudi Slovenija.
Slovenija ponudi dve razstavi
Slovenija je namreč glavna državna partnerica 15. Bienala makedonske sodobne arhitekture. Društvo arhitektov Ljubljane, ki ga je kot avtorja vsebinske zasnove slovenske predstavitve v Skopju izbralo ministrstvo za kulturo, je v Skopje preneslo dve razstavi. Ob dosežkih sodobnih arhitektov, povzetih v razstavi Sodobna arhitektura v Sloveniji 1999-2010, bo predstavljeno tudi eno izmed izhodišč slovenske arhitekturne ustvarjalnosti v 20. stoletju. Gre za razstavo Plečnik (1872-1957) - Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju kuratorja Damjana Prelovška, ki je bila leta 2007 prvič postavljena v ljubljanski Narodni galeriji. Na bienalu, ki se v Muzeju sodobne umetnosti začenja prav danes, bo slovensko zastopstvo pipravilo tudi tri predavanja. Andrej Hrausky bo govoril o Jožetu Plečniku, vpogled v svoj pristop k arhitekturi pa bosta ponudila Boštjan Vuga iz biroja Sadar Vuga Arhitekti in Dean Lah iz Enote.
Premiki v slovenski sodobni arhitekturi
V razstavi Sodobna arhitektura v Sloveniji 1999-2010 želita kuratorja Andrej Hrausky in Maja Ivanič osvetliti nekaj radikalnih premikov, skozi katere sta v zadnjem desetletju prešli arhitekturna stroka in praksa v Sloveniji. Na razstavi so sicer predstavljene tudi nekatere realizacije starejšega datuma, ki pa so že sredi devetdesetih napovedale nekatere smernice, ki so se v slovenski arhitekturi dokončno uveljavile šele v zadnjih letih.
Andrej Hrausky je ob razstavi med drugim zapisal: "Razstava predstavlja trenutno situacijo arhitekturne 'obrti', ki seveda temelji na stoletjih razvoja. V vsakem projektu je najti močno spoštovanje konteksta vsake stavbe, premišljeno spretnost pri izbiri in uporabi materialov in snovanju detajlov ter predanost pri oblikovanju ambientov. Verjamemo, da so to najbolj karakteristične odlike sodobne in tudi starejše slovenske arhitekture. So rezultat naše centralnoevropske kulture in tradicije naše arhitekturne šole, ki se je pričela z deli Jožeta Plečnika – nedvomno najpomembnejšega slovenskega arhitekta."