Na Gospodarskem razstavišču je danes še zadnji dan mogoče obiskati Slovenski knjižni sejem (SKS). Na sejmu se letos na 2200 kvadratnih metrih predstavlja 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe in gostje iz petih držav. Z letošnjo organizacijo so nekatere založbe, zlasti večje, zadovoljne, manjše pa bolj kritične.

Letos znova v ospredju pogovori o čezmerni tržni naravnanosti sejma
Po besedah založnika in urednika Sama Ruglja iz založbe UMco se je knjižni sejem znašel na razcepu. Organizatorji se morajo "po treh letih, odkar je na Gospodarskem razstavišču, odločiti, ali bo šel v smer nadaljnje komercializacije, ki smo ji že priča, ali pa se bodo zavzeli za enakovrednejše obravnavanje vseh pomembnih založb, kjer ne bo vloge igral le denar, ampak tudi kulturni pomen". Po njegovem mnenju bi bilo treba "opozoriti tudi na manjše založbe, ki so spregledane že v velikih knjigarnah, in če so to še tu, potem sploh ne dobijo priložnosti".

Ob tem, ko se sejma protestno ni udeležila založba VigeVageKnjige, in javnem pismu nekdanje programske sodelavke sejma Pie Nikolič je bilo znova več govora o dragem najemu razstavnega prostora. Kvadratni meter prostora na sejmu znaša 168 evrov, 30-odstotni popust pa imajo le založbe, ki si lahko privoščijo članstvo v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev. Organizatorji se sklicujejo na že tako drag najem prostorov Gospodarskega razstavišča in visoke stroške priprav sejemskega prizorišča ter na primer polaganja talne obloge, s katero je prekrita večina sejmišča.

Amelia Kraigher: Na sejmu se proda ogromno komercialne literature
Podobno razmišlja tudi odgovorna urednica založbe *cf. Amelia Kraigher. Kot je povedala za STA, se zdi, da ima sejem zelo malo posluha za majhne, neodvisne in neprofitne humanistične založbe, ki delujejo predvsem zato, ker želijo širiti vednost in kritično mišljenje, "brez katerega nas bo v današnji družbi pobralo". Hkrati pa se na sejmu proda ogromno komercialne literature, ki je "slabo narejena, slabo prevedena in nelektorirana", je bila kritična. "Produkcija je ogromna, vedno manj pa je kakovostnih knjig," je prepričana.

Organizatorji na te očitke odgovarjajo, da je vendarle treba omeniti, da so manjše založbe, zlasti akademske, finančno podprte od države, tudi Javne agencije RS za knjigo, ki kot, poudarjajo, za SKS nameni le 7000 evrov. A kot sta poudarili raziskovalki z ljubljanskega Pedagoškega inštituta, si trg ne zadaja poslanstva izdajanja kakovostnih knjig, v Sloveniji pa upada bralna pismenost med otroci in mladimi. Do sejma je bila kritična tudi tajnica urednica Slovenske Matice Ignacija Fridl Jarc, ki je dejala, da sejem izgublja svojo vlogo in pomen – skrb za slovensko knjigo. Namesto velikega K – kot knjige – vlada veliki K kapitala. Slovenska Matica je ob 160-letnici delovanja morala skoraj prosjačiti, da so sploh dobili majhno stojnico v hali z največjimi založbami, je povedala Fridl Jarc. Po pogajanjih se jim je uspelo dogovoriti še za balkon nad stojnico, kjer so vzpostavili Matičino čitalnico z razstavo o zgodovini in majhno kavarnico, kjer imajo dogodke, je dodala.

Nagrade s honorirano žirijo zahtevajo prijavnino, druge ne
Očitek založb je letel tudi na prijavnine za nagrade, ki jih podelijo na sejmu. Tako je Kraigher povedala, da so morali za to, da so lahko sodelovali pri izboru za nagrado najlepša slovenska knjiga, pri čemer so sicer dobili nagrado v kategoriji za najlepše oblikovano knjižno zbirko za Zeleno zbirko, plačati 85 evrov. "Če bi bili člani zbornice, bi zanjo morali odšteti okoli 20 evrov manj, a članarina je za nas, ki smo majhna založba, predraga," je poudarila. Dodala je, da nagrada ni denarna, da so prejeli le plaketo.

Kot so pojasnili organizatorji, so prijavnine le pri tistih nagradah, kjer člani komisij dobijo honorar. Za podelitev nagrade najlepša slovenska knjiga je delo članov honorirano. Nimajo pa vse nagrade prijavnine. Tako so brez prijavnine velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma – knjiga leta, za najboljši literarni prvenec, in to kljub honorirani žiriji, ter Schwentnerjeve nagrade in najboljša poslovna knjiga.

Na jubilejnem sejmu je posebno mesto pripadalo Slovenskim Konjicam
Kot je povedala Ana Miličevič, vodja knjižnice v Slovenskih Konjicah, letošnjega mesta v gosteh, se na njihovi stojnici ustavljajo tako ljudje, ki poznajo njihov kraj, kot tisti, ki so jih na sejmu na novo odkrili. Veliko obiskovalcev zanima, kako so Slovenske Konjice povezane s pesnikom Ivanom Minattijem in kako ga je kraj zaznamoval v njegovem pesništvu. Na stojnici so gostili tudi pesnico in pisateljico Lojzko Špacapan, vdovo pesnika, od katerega si je knjižni sejem letos izposodil moto Knjigo moraš imeti rad.