Ostan se pod projekt podpisuje tudi kot avtor uprizoritvene zamisli, dramsko besedilo, v katerem se švedski avtor loteva temeljnih človeških vprašanj, pa je tudi prevedel.

Ostana je z Radströmovim besedilom seznanil Stefan Metz, ki pri uprizoritvi sodeluje kot režijski sodelavec. Seznanila sta se sicer že konec 80. let, ko sta oba kot igralca sodelovala v londonski gledališki skupini Theatre de Complicite.

Metz, ki se z Radströmom osebno pozna, je tik pred izbruhom pandemije novega koronavirusa Ostanu poslal svoj prevod prijateljeve igre v angleščino. Poetičnost, skrivnostnost in čudenje, kaj je življenje, so Ostana popolnoma prevzeli. Besedilo, ki med drugim spomni, da je smrt čuden del življenja, ki ga pogosto nismo sposobni sprejeti, je Ostan prevajal z užitkom. Prevod precej sloni na švedskem izvirniku, v pomoč pa mu je bil tudi Metzev angleški prevod.

Čeprav deluje, kot da je napisano v enem samem zamahu intuitivnih domislic, je besedilo izjemno natančno in premišljeno, pravi Ostan. Vsak detajl v igri je povezan z drugim detajlom, vsi ti kamenčki pa ustvarjajo neverjeten mozaik, pravi.

Posebna struktura igre kliče po bolj intimnem in manj gledališkem prostoru, kar ponuja Studio MGL. Z Metzem sta skupaj rešila scenografsko podobo predstave, poleg tega mu je Metz "pomagal spolirati" njegovo delo, pravi Ostan.

Po besedah dramaturginje Ire Ratej velja Radström za enega najbolj žanrsko raznolikih avtorjev. Tudi v odrskem monologu Smrtno resno osuplja mešanica žanrov, ki se pojavi v tem relativno kratkem dramskem samogovoru. Avtor je v njem "izjemno igriv in se lahkotno sprehaja skozi temeljna človeška vprašanja, pri čemer ne moralizira in ne svetuje, ampak nam zastavlja vprašanja".

Radström je dramsko besedilo Smrtno resno napisal leta 2017, ko se je moral umakniti iz javnega življenja med štiri stene svojega doma in ves čas nositi zaščitno masko, ker je zbolel za levkemijo.

V njem je najti tako poezijo kot filozofska razmišljanja o življenju, bivanju in smrti, pravi dramaturginja, predvsem pa nas Radström spomni, "da je življenje krhki čudež, da je največji čudež, da smo sploh nastali, da smo se rodili in preživeli do te točke, ko poslušamo njegovo pripoved".
Dramatik v besedilu ne ponuja nasvetov, kako se spopasti s smrtjo, ki nas vse čaka. Vse skupaj je zapisano kot "blag, prijazen prijazen pogovor z gledalcem, čeprav govori samo Ostan," še pravi dramaturginja.

Oblikovalka zvočne opreme je Darja Hlavka Godina, lektor Martin Vrtačnik, oblikovalec svetlobe Pascal Merat.