Dražbena hiša Christie's napoveduje, da bo prodaja "ene najboljših zbirk nakita na svetu" prinesla vsaj 150 milijonov dolarjev. Ta denar bodo deloma razdelili med Dunajski muzej umetnosti, dobrodelne organizacije za pomoč otrokom in za znanstvene raziskave. In ker so kritike dražbe vse glasnejše, bodo pri Christie's del svojega zaslužka odrinili tudi za izobraževanje o holokavstu.
Dražba se je na spletu že začela, v živo pa bodo končne prodajne zneske določili v dveh delih, v sredo in v petek v luksuznem ženevskem hotelu. Na prodaj bo denimo rekordni prstan z rubinom, ki ga je Heidi Horton leta 2015 kupila za 30 milijonov dolarjev. Tu je še diamantna verižica, vredna vsaj 15 milijonov dolarjev z diamantom "Briolette of India" na sredini, in mnogo drugega – pravzaprav na eni sami dražbi še nikoli v zgodovini ni bilo na prodaj toliko kosov hiše Bulgari kot tokrat.
A že prodaja sama je kontroverzen dogodek. Center Simona Wiesenthala, judovska organizacija za boj za človekove pravice s sedežem v Los Angelesu, je javno "zahtevala", naj dražbena hiša prodajo odpove, češ da je bilo milijardno bogastvo, ki ga je nakopičil Helmut Horten, Heidijin mož, izkupiček "arijanizacije judovskih veleblagovnic v nacistični Nemčiji".
Tajnica in 32 let starejši lastnik veleblagovnice
Heidi Goëss-Horten se je rodila kot Heidi Jelinek leta 1941 na Dunaju. Delala je kot tajnica v podružnici podjetja Ideal Standard Registerkassen na Dunaju, pri starosti 19 let je v hotelskem baru ob Vrbskem jezeru spoznala 32 let starejšega nemškega lastnika veleblagovnice Helmuta Hortena. Par, ki ga je družilo veliko zanimanje za umetnost, se je poročil leta 1966. V naslednjem desetletju sta skupaj vzpostavila temelje za svojo poznejšo obsežno zbirko umetnosti in nakita, v kateri so se znašla številna vrhunska dela.
V začetku leta 2022 je bilo javnosti predstavljeno poročilo, ki ga je naročila zbirateljica sama, da bi se laže sprijaznila s preteklostjo pokojnega moža: Helmut je umrl že leta 1987. Hortena se je namreč v času ustanovitve njegovega imperija veleblagovnic večkrat povezovalo s t. i. arijanizacijo. Dokument, naslovljen Poročilo o premoženju in poslovnem razvoju Helmuta Hortena v kontekstu 'arianizacije' v času 'tretjega rajha', je pripravil zgodovinar Peter Hoeres v sodelovanju z Maximilianom Kutznerjem z Univerze v Würzburgu.
V skladu z njunimi ugotovitvami Horten ni ustvaril ali poslabšal izrednih razmer za judovske poslovneže. Sicer je bil med t. i. upravičenci, ko je prevzel veleblagovnice od judovskih lastnikov, pa ni spodbujal arijanizacije.
Poročilo popisuje stopnjujoči se pritisk, ki ga je Nemčija naložila podjetjem v judovski lasti. Več deset tisoč trgovin, ki so jih imeli v lasti Judi, je bilo postopoma "arijaniziranih" – oblast jim je vrednost znižala z bojkotnimi ukrepi, propagandnimi napadi in drugimi prijemi. Ko so bili prisiljeni zapreti, številni lastniki niso prejeli nobene kompenzacije, nekateri pa so prejeli "skrivno kompenzacijo". Kupci, med katerimi je bil tudi Horten, so tako imeli korist od pregona Judov. Horten je svoj imperij začel graditi z nakupom veleblagovnice, v kateri je delal, ko je leta 1933 Adolf Hitler prišel na oblast. Prejšnja judovska lastnika, Strauss in Lautner, ki sta morala prodati veliko pod ceno, sta emigrirala v ZDA. Tarča nadlegovanja namreč nista bili samo družini Strauss in Lautner, pač pa tudi vsi, ki so pri njiju kupovali.
Horten ni bil "ideološka" oseba, se pa nacističnim zakonom tudi ni upiral, je ugotovil Peter Hoeres. Našel je sicer pričanja, da je kapitalist "poskušal pomagati" nekaterim Judom, da se je nekajkrat celo "posmehoval" nacističnemu vodstvu – ampak obenem je pa tudi odpuščal judovske uslužbence ter s tem upošteval nacistične zakone. V stranko se je včlanil leta 1937, a je bil sedem let pozneje iz nje izključen in za kratek čas celo aretiran.
"Preiskali smo 27 arhivov po Evropi in prebrali več tisoč strani virov. Na koncu se je izkazalo ... To ni svetnik in ni hudič, je pa posameznik, ki je imel korist od okoliščin nacistične tiranije," ugotavlja Hoeres. "Ne moremo reči, da je bil Horten del odpora proti diktaturi."
"Preteklosti ne moremo izbrisati"
V povojni britanski dokumentaciji je Horten, ki je v vojnem času osebno neznansko obogatel, opisan kot "nepridiprav najhujše vrste" in kot "popolnoma izprijen karakter", ki bi mu bilo treba soditi. Leta 1945 so ga britanske oblasti dejansko za dve leti zaprle in izgubil je tudi velik del imetja. Po prihodu na prostost leta 1948 je, s pomočjo posojil in svojega ugleda, ustanovil četrto največjo nemško verigo veleblagovnic. Zgradil je premoženje, še veliko večje od svojega medvojnega bogastva.
"Poslovna dejavnost g. Hortena v času druge svetovne vojne je dobro dokumentirana, in pri Christie's smo to vzeli v obzir, ko smo se potegovali za zbirko," je za tiskovno agencijo AP komentiral Max Fawcett, vodja oddelka za nakit. "Sprejeli smo jo z zavedanjem, da bo šlo sto odstotkov končnega prihodka v dobrodelne namene. Preteklosti ne moremo izbrisati – upamo pa, da bo šel denar v prihodnosti v dobre namene."
Nakit je bil kupljen v 70. letih 20. stoletja, zadnji kosi pa še lani, malo pred lastničino smrtjo. Christiejev katalog za dražbo je v celoti posvečen liku Heidi Horten in sprva v njem ni bilo nobene omembe njenega moža oz. izvira njegovega bogastva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje