Heidi Goëss-Horten je umrla v starosti 81 let v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah na svojem domu ob Vrbskem jezeru, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdila medijska predstavnica pred kratkim odprtega muzeja. V spomin na ustanoviteljico so se v muzeju odločili, da od ponedeljka do nedelje omogočijo brezplačen vstop, z izjemo torka, ko je ustanova zaprta.

Heidi Goëss-Horten (13. februar 1941–12. junija 2022). Foto: Heidi Horten Collection
Heidi Goëss-Horten (13. februar 1941–12. junija 2022). Foto: Heidi Horten Collection

V zasebni zbirki so med drugim dela Gustava Klimta, Egona Schieleja, Edgarja Degasa in Pabla Picassa ter tudi številna dela nemškega ekspresionizma, italijanske avantgarde in poparta. V zadnjih letih je v zbirko vključila še dela Damiena Hirsta, Niki de Saint Phalle, Sigmarja Polkeja in Gerharda Richterja.

Tajnica in 32 let starejši lastnik veleblagovnice
Heidi Goëss-Horten se je rodila kot Heidi Jelinek leta 1941 na Dunaju. Delala je kot tajnica v podružnici podjetja Ideal Standard Registerkassen na Dunaju, pri starosti 19 let je v hotelskem baru ob Vrbskem jezeru spoznala 32 let starejšega nemškega lastnika veleblagovnice Helmuta Hortna. Par, ki ga je družilo veliko zanimanje za umetnost, se je poročil leta 1966. V naslednjem desetletju sta skupaj vzpostavila temelje za svojo kasnejšo obsežno umetniško zbirko in že takrat so se v njej znašla vrhunska dela, piše avstrijski Kurier.

V začetku leta 2022 je bilo javnosti predstavljeno poročilo, ki ga je zbirateljica sama naročila, da bi se laže sprijaznila s preteklostjo svojega moža, ki je umrl leta 1987. Hortna se je namreč v času ustanovitve njegovega imperija veleblagovnic večkrat povezovalo s t. i. arijanizacijo. Dokument, naslovljen Poročilo o premoženju in poslovnem razvoju Helmuta Hortna v kontekstu 'arianizacije' v času 'tretjega rajha', je pripravil zgodovinar Peter Hoeres v sodelovanju z Maximilianom Kutznerjem z Univerze v Würzburgu. V skladu z njunimi ugotovitvami Horten ni ustvaril ali poslabšal izrednih razmer za judovske poslovneže. Sicer je bil med t. i. upravičenci, ko je prevzel veleblagovnice od judovskih lastnikov, pa ni spodbujal arijanizacije.

Heidi Goëss-Horten je bila poročena trikrat. Foto: Heidi Horten Collection
Heidi Goëss-Horten je bila poročena trikrat. Foto: Heidi Horten Collection

Odraščanje v družbi umetnosti
Heidi Goëss-Horten je v enem od nedavnih intervjujev povedala, da je odraščala v družini, v kateri je bila umetnost naravni del njihovega življenja. Njen oče je bil tehnični risar in graver ter je ustvarjal portrete svoje hčere, ki so danes del zbirke, ki je na ogled na Dunaju. Po smrti svojega moža je podedovala njegovo celotno milijarde vredno bogastvo in nekaj let pozneje ustanovila fundacijo Helmut Horten. Leta 1994 se je poročila s francoskim veletrgovcem Jean-Marcom Charmatom, ki se je ukvarjal s prodajo cvetja, a se je par kasneje ločil. Leta 2015 se je poročila še z Antonom Goëssom, čigar priimek je dodala k priimku prvega moža.

Od 80. let prejšnjega stoletja je zbirateljica le še širila svojo obsežno umetniško zbirko z deli iz 20. stoletja in deli sodobne umetnosti. Pri tem je sodelovala z nekdanjo generalno direktorico dražbene hiše Sotheby's in kasnejšo direktorico dunajskega muzeja Belvedere Agnes Husslein-Arco, ki je zdaj tudi direktorica zbirateljskega muzeja Heidi Horten Collection.

Zgradba na Dunaju, v kateri je na začetku junija letos svoja vrata odprl zbirateljski muzej Heidi Horten Collection. Foto: Heidi Horten Collection
Zgradba na Dunaju, v kateri je na začetku junija letos svoja vrata odprl zbirateljski muzej Heidi Horten Collection. Foto: Heidi Horten Collection

Muzej je odprl svoja vrata 3. junija
Heidi Goëss-Horten je velik del zbirke prvič predstavila leta 2018 v dunajskem Leopoldovem muzeju na razstavi Wow!, ki je pritegnila skoraj 360.000 obiskovalcev. Kot je povedala, je uspeh te razstave v njej vzbudil željo, da bi bila njena zbirka trajno postavljena na ogled javnosti. Že leto kasneje je naznanila načrte za lasten muzej na Dunaju. Za lokacijo muzeja so izbrali občinsko zgradbo, nekdanji Hanuschhof pri muzeju Albertina. Arhitekti biroja The Next Enterprise so zgradbo adaptirali, 3. junija pa so jo odprli s prvo razstavo, povedno naslovljeno Odprto.