Kip z oznako "marmorni doprsni kip ženske, delo neznanega umetnika" je desetletja ležal v depoju muzeja v mestu Levoča na vzhodu Slovaške. Po obsežnih raziskavah umetnostne zgodovinarke Marte Herucove iz Slovaške akademije znanosti je to skoraj gotovo doprsna upodobitev Cecilie Gonzaga, ki jo je ustvaril veliki florentinski renesančni kipar Donatello, poročanje slovaškega časnika SME povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

Ni zgolj kopija iz 19. stoletja ...
Plemiška družina Csaky je imela v lasti Spiški grad v kraju Spišský Hrhov, pod streho katerega je kip stal prvotno. V poznejših letih je v gradu deloval prevzgojni zavod za dekleta. "Iz pričevanj vemo, da so se dekleta igrala s poprsjem, ki so ga včasih uporabila kot žogo in ki so mu oči obrobila s črto," je na novinarski konferenci povedala Maria Novotna, nekdanja direktorica Spiškega muzeja. Novotna je bila tudi pobudnica raziskave kipa, za katerega so sprva mislili, da je zgolj kopija, ustvarjena v 19. stoletju.

... oziroma 99,9-odstotna gotovost, da ga je ustvaril Donatello
Umetnostna zgodovinarka Herucova, ki v muzeju v Levoči deluje vse od leta 1975, se je raziskovanja kipa lotila leta 2019. Pri tem se je posvetovala tudi s strokovnjaki iz muzejev v Firencah, ki hranijo druga kiparjeva dela. "Posvetovala sem se z Giovannijem Serafinijem, ki je takoj dejal, da je 99,9-odstotno prepričan, da je to Donatellovo delo," je povedala. V Firencah so tudi naredili primerjavo doprsnega kipa iz Levoče s kipi na nagrobniku Janeza XXIII., ki je bil v času zahodnega razkola oz. t. i. shizme med letoma 1410 in 1415 eden od treh papežev ter ga je Cerkev nato razglasila za protipapeža.

Marta Herucova se je obrnila tudi na Moritza Csakyja, čigar družina je imela v lasti Spiški grad in je prav tako umetnostni zgodovinar ter se je dejansko še spominjal te doprsne upodobitve. Donatello je svojo stvaritev opremil s podpisom. Kot poroča časnik SME, je danes znanih le sedem njegovih del, ki jih je tudi podpisal.

Perspektive vendarle niso iznašli slikarji
Okoli leta 1386 v Firencah rojeni umetnik s polnim imenom Donato di Nicolo di Betto Bardi se je sprva učil v delavnici kiparja, zlatarja in arhitekta Lorenza Ghibertija, ki je bil dejaven tudi kot umetnostni zgodovinar. Pozneje je v družbi arhitekta Filippa Brunelleschija odpotoval v Rim, kjer je študiral antične spomenike.

Donatellov odmik od gotske stilizacije pomeni začetek renesanse. Poleg tega je v delu Sv. Jurij z zmajem v florentinski cerkvi Orsanmichele že uporabil perspektivo, čeprav se je pogosto mislilo, da je perspektiva iznajdba slikarjev. Med njegovimi najbolj znanimi deli je še bronasti kip beneškega vojskovodje Gattamelate na konju, ki je prva velika bronasta skulptura jezdeca po antičnem kipu Marka Avrelija v Rimu. Umrl je 13. decembra 1466 v rodnih Firencah.