Scenaristka in režiserka Ana Nuša Dragan ter avtorica besedila, soscenaristka in strokovna svetovalka Darja Mihelič predstavljata Piransko srednjeveško zgodbo skozi 13., 14. in 15. stoletje. Film je bil na sporedu na 1. programu TV Slovenija.
Kot zgodovina skorajda vsakega mesta je tudi preteklost Pirana zapisana v arhivskih dokumentih, muzejskih zbirkah ter slikarskih in kiparskih stvaritvah obravnavanega časa. Poleg vsega tega pa se film preteklosti dotakne še s prikazom praznovanja tradicionalnih praznikov in življenjskega utripa srednjeveškega mesta, ki ga približajo igrani prizori in računalniška animacija.
Srednjeveško vzdušje pomagata pričarati glavna lika filma - notar (igra ga Matjaž Pikalo) in mestni glasnik (Marino Mahnič), srečamo pa tudi Jude, minorite, plemiče, podestate, vicedomine, stražarje, kockarje, ribiče, peke in solinarje.
Od politične moči do kukanja v vsakdanje življenje
Film Piranska srednjeveška zgodba ponazori nekdanji načrt mesta, ki je bil nekoč zarisan na vsaki pomembnejši pomorski karti oziroma portolanu, nekdanji geografski in politični položaj, gradnjo hiš in notranjo opremo, mestno upravo ter tudi to, kako so skrbeli za varnost in kako kaznovali prekrške. Podoba srednjeveškega mesta ne bi bila popolna, če ne bi predstavili gospodarstva, obrti, trgovine in prometa, ribolova in solinarstva, kmetijstva in meščanstva. Spoznamo tudi, kakšno je bilo vsakodnevno življenje - od oblačilne kulture, prehrane, zabave do odnosov v družini. Zadnje film ponazarja tudi z zgodbo o pomembni piranski družini, ki jo razkrivajo stari zapisi.
Dolgotrajno bivanje pod beneško oblastjo
Srednjeveška zgodba Pirana se v filmu začne s podreditvijo mesta Beneški republiki leta 1283, konča pa se z razcvetom živahne mestne trgovine in počasnim prevešanjem srednjega veka v novi vek približno leta 1534.
Naselje na območju, kjer danes leži mesto Piran, se je začelo razvijati v zgodnjem srednjem veku. V virih je Piran prvič omenjen v prvem desetletju 7. stoletja. 8. stoletje je tudi za Piran pomenilo čas pod frankovsko oblastjo, kamor je tako kot preostala Istra prišel izpod bizantinske oblasti. Leta 840 je bila Istra priključena italskemu kraljestvu, sredi 10. stoletja pa kot del Furlanske marke nemškemu cesarstvu. Čeprav so že vse od 70. let 9. stoletja vsa istrska mesta občasno občutila vpliv močne pomorske velesile Benetk, so vseeno uspela samostojno oblikovati lastno upravo in zakonodajo. Tako je leta 1274 Piran dobil statut, leta 1283 pa je bil, kot že rečeno, primoran sprejeti beneško oblast, ki je trajala vse do propada Beneške republike leta 1797.