Kovača, ki po mnenju literarnih kritikov sodi med najbolj izoblikovane sodobne pisatelje iz nekdanje Jugoslavije, slovenski bralci poznajo predvsem po romanu Kristalne rešetke.

Avtor piše tudi radijske in televizijske drame ter scenarije za igrane filme. V svojih delih problematizira tabuizirane teme in opisuje človekovo iracionalno plat.

Bio- in bibliografija
Literat, rojen leta 1938 v vasi Petroviči na meji med Črno goro in Hercegovino, je že s prvim romanom Morišče (1962) izzval politične in ideološke obsodbe, saj naj bi v njem predstavil preveč temno sliko sveta.

Zgodnji Kovačev opus zaobjema še romana Moja sestra Elida (1965), Življenjepis Malvine Trifković (1971) in zbirko novel Rane Luke Meštrevića (1971), za katero je prejel nagrado Milovana Glišiča. To so mu dve leti kasneje odvzeli, knjigo pa umaknili s knjižnih polic.

V nadaljevanju umetniške poti je Kovač napisal še veliko romanov, med njimi verjetno najbolj znana Vrata materinega telesa (1978) in že omenjene Kristalne rešetke (1995).

Dosedanji lavreati
Vileniški lavreat se je tako pridružil dosedanjim nagrajencem Fulviu Tomizzau, Petru Handkeju, Milanu Kunderi, Josipu Ostiju, Erici Pedretti in Ani Blandiani.

Žirija pod vodstvom Iztoka Osojnika
Izbrala je 13-članska žirija v sestavi Andrej Blatnik, Tone Peršak, Niko Jež, Vesna Kondrič Horvat, Miran Košuta, Marjanca Mihelič, Boris A. Novak, Andrej Rozman, Tomaž Šalamun, Neva Šlibar, Veno Taufer, Nives Vidrih in predsednik Iztok Osojnik.