Jože Plečnik jo je sprva načrtoval kot katedralo, vendar je načrt popolnoma spremenil, tako da je združil panonsko preteklost s sodobno arhitekturo.

Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je ob štorkljah eden od sinonimov pokrajine ob Muri in je ena najzanimivejših arhitektur 20. stoletja s podpisom Jožeta Plečnika.

Cecilija Škraban iz Murske Sobote ima iz otroštva v Ljubljani nanj prijetne spomine. Bil je njihov družinski prijatelj in sosed: "Vedno je bil vesel in smo dobili tudi kakšen piškot. Lepi časi so bili. Dober gospod je bil in vedno je bil vesel."

Seveda je bil tudi izjemen arhitekt. "Plečnik je bil izjemno moder. Ohranil je staro cerkev, ki je bila še v svojem jedru romanska, kot je sijajno ugotovil Marjan Zadnikar. In kar so stari dobro zgradili, ne gre rušiti, to je bila njegova maksima oziroma misel," pravi umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic.

V cerkvi je veliko simbolike. Denimo strop krasijo lončeni izdelki, ki so nastali izpod marljivih rok domačih lončarjev. "Navdihovati se ob mojstru Plečniku resnično povzdiguje dušo, se pravi mu je uspelo to, kar je želel, da bi s svojo arhitekturo nam vernikom, ljudem odkrival božjo lepoto," pove župnik v Bogojini, dr. Andrej Lažeta.

Po besedah Jureta Juriniča iz Društva Jožefa Košiča Bogojina se trudijo, da skrbijo za ta arhitekturni biser, ga obnavljajo, da ne propada in da ga ne načenja zob časa.

Ob jubileju začetka gradnje cerkve pripravljajo več dogodkov, posebej slovesno pa bo leto 2027, ko bodo proslavili 100. obletnico posvetitve cerkve.