Muzej sodobne umetnosti v južnofrancoskem Céretu (Musée d'Art moderne de Céret) je zbral približno 250 likovnih del okoli 50 umetnikov, ki so se v zadnjih 100 letih mudili v Céretu ali njegovi bližini in tukaj ustvarjali. Pojem krajine, ki ga v renesansi definirajo kot upodabljanje nekega izseka iz narave in ki se kot posebno motivno polje povsem uveljavi v 16. stoletju, na razstavi v Céretu dobi nove konotacije. Vtisi iz okolice Céreta so namreč v več delih upodobljeni v abstrakcijah ter tudi v povsem sodobnih abstraktnih sredstvih, kot je multimedijska umetnost.
O tem, kaj se je s krajinarstvom dogajalo v dvajsetem stoletju, nam veliko povedo besede Ariane Grigoteit: "Motiv krajine je razpadel v upodobitev zunanje podobe in sil, ki določajo notranjost človeka, umetnika. Popolne razlage narave niso mogli zagotoviti niti novi inženirski dosežki, niti znanstvena spoznanja niti pogled v človekovo psiho. Ta moment je tudi povod za odtujitev človeka in narave kot tudi za strah pred koncem narave."
Začasni dom Pabla Picassa
Ko govorimo o Céretu in z njim povezano umetnostjo, se ne moremo ogniti omembi Pabla Picassa, ki je v tem mestu ob vznožju Pirenejev preživel nekaj let na začetku dvajsetega stoletja. Rad je zahajal v še danes delujočo kavarno Grand Café, kjer je dolge ure preživljal tudi z Matissom in Modiglianijem, ki sta ga tam obiskala. V mestu sta živela tudi Georges Braque in Aristide Maillol.