Pasolini se je v zgodovino zapisal kot avtor družbeno angažiranih, včasih kontroverznih literarnih del in filmov; med temi sta najslovitejša Dekameron in Salo ali 120 dni Sodome.

Obletnico Pasolinijevega rojstva bodo v Italiji proslavili z več dogodki v Italiji. V Rimu so celoletni sklop naslovili PPP100, pripravljajo pa javna branja, gledališke produkcije, filmske projekcije ter razstavi v Dioklecijanovih termah in v Galeriji moderne umetnosti. Jeseni bodo trilogijo razstav istočasno odprli muzeji Palača Barberini, MAXXI in Palazzo delle Esposizioni.

Retrospektive Pasolinijevih filmov pripravljajo tudi drugod po svetu; v Sloveniji bo zanjo poskrbela Slovenska kinoteka.

Sorodna novica Več združenj zagnalo peticijo, da bi Pasolinijevo stanovanje preuredili v muzej

Kakšna je Pasolinijeva povezava z Idrijo?
V otroških letih je Pasolini nekaj časa z družino živel v Idriji, kjer je obiskoval četrti razred osnovne šole. Pozneje je v rojstni Bologni študiral umetnostno zgodovino in filologijo. V 40. letih je bil član komunistične partije, iz katere pa so ga izključili zaradi odkrite homoseksualnosti.

Sprva je pisal pesmi v furlanskem narečju, pozneje pa neorealistične socialno angažirane romane, v katerih je z neposrednostjo opisoval stiske mestnega proletariata, prostitutk in drugih ljudi z roba italijanske družbe.

Med njegova najpomembnejša literarna dela se uvrščajo romani Ragazzi di vita (Otroci življenja), Nasilno življenje in Amado mio, pesniška zbirka Le religione del mio tempo (Religija mojega časa) in zbirka esejev Passione e ideologia (Strast in ideologija).

Po letu 1960 se je posvetil filmu, ustvaril je kontroverzna dela, razpeta med krščanstvom, antično mitologijo in marksizmom, po letu 1970 se je v filmih začel ukvarjati z erotiko. Med filmi velja poleg omenjenih omeniti vsaj še Evangelij po Mateju, Ptički in ptičice, Kralj Ojdip, Medeja, Izrek in Svinjak.

V svojem bogatem literarnem in filmskem opusu je Pasolini vselej provokativno in kritično obravnaval socialna, ideološka, religiozna in moralna vprašanja človekovega bivanja. Bil je na večnem razpotju med pripadnostjo marksistični ideologiji in predanostjo globokemu krščanskemu čustvovanju.

Umor, za katerega je plačal grešni kozel?
Zaradi svoje drže je imel veliko nasprotnikov. Njegov umor naj bi bil politično motiviran: po izidu filma Salo ali 120 dni Sodome (1975) o poslednjih dnevih Mussolinijeve diktature so mu skrajne desničarske organizacije pogosto grozile s smrtjo.

Iznakaženo truplo 53-letnega Pasolinija so našli na nogometnem igrišču v Ostii blizu Rima. Umor je priznal prostitut Giuseppe "Pino" Pelosi, ki je bil tudi obsojen na devetletno zaporno kazen. Leta 2005 je sicer umor zanikal in kot storilce imenoval "tri možake s sicilijanskim naglasom". Pasolinijeva prijateljica, znana novinarka Oriana Fallaci, pa je razkrila, da naj bi šlo za politično motiviran umor desnih skrajnežev.

Tudi ta razlaga morda ni dokončna: še vedno se vrstijo različne teorije o tem, kdo in zakaj naj bi ga ubil.