Z mariborskim radiem in televizijo je eden najprepoznavnejših glasov med slovenskimi napovedovalci neločljivo povezan že več desetletij, in čeprav je v zadnjem desetletju bolj kot ne proč od radijskega mikrofona, ima zanj poseben čar. Seveda je med medijema razlika in kot pravi, je potrebno za odlično narejeno delo narediti določen preskok.

"Na televiziji se mi sicer vedno zdi, da govorim v prazno, pa čeprav je učinek tistega, kar poveš, bistveno večji kot na radiu. Na radiu ostane intimni pečat, zato ima poseben čar. Si in hkrati te ni, medtem ko te televizija vedno malo razgali." Ob tem doda, da je pri televizijskem nastopu potrebna tudi kemija s kamero. "Kamera vas mora imeti rada, si pa nikoli nisem pretirano želel delati pred kamero, to jemljem kot stranski učinek dela, ki ga najraje počnem: govorim, vodim in berem."

Sorodna novica Kristalni mikrofon Dušanu Tomažiču, ki "nikoli ne zdrsne v suhoparno rutino"

Kuhar ali športni komentator?
Kot otrok je kolebal med sanjami o kuharski karieri in karieri športnega komentatorja. "V 5. razredu sem vedel, kaj bi rad počel: ali bom kuhar ali novinar. Doma smo se ob igri nogometa krasno zabavali in včasih smo potrebovali športnega komentatorja. To sem si res želel. Pa se je zgodilo, da sem padel na avdiciji za govornika, bil sem še premlad, glas še ni mutiral. "

Da se včasih usoda res poigra s posameznikom, priča tudi dejstvo, ki ga sprva ni želel deliti z javnostjo, a mogoče bo komu dvignila moralo, ko se bo znašel v navidez brezizhodnem položaju. Čeprav je sinonim za visoko kulturo slovenskega jezika, pa z njim ni imel vedno najboljšega odnosa. "V 4. letniku sem imel popravni izpit iz slovenščine, pa na maturi sem tudi "pogrnil". Ampak veste, zakaj je bilo tako: nekdo ti mora privzgojiti ljubezen do jezika in očitno mi pred Ido Baš tega ni nihče znal. Ta jezik obožujem, je krasno izrazno sredstvo in v tem jeziku se fenomenalno počutim. Ampak očitno moraš vse dati skoz v nekem obdobju," pove stvarno.

Prelomno srečanje z Ido Baš
Velikemu razočaranju je sledilo novo, ko ni dobil štipendije za študij v Ljubljani, zato se je preusmeril na geografijo in zgodovino. A očitno je usoda že hotela, da se znajde pred mikrofonom, saj je do njega prišel po drugi poti. "Kot študentu se mi je ponudila priložnost sodelovati pri oddaji Študij in glasba na Radiu Maribor. Rekel sem si, da je to moja življenjska in zadnja priložnost, da ugotovim, če sem primeren za to delo." Vse ostalo je zgodovina, bi lahko rekli. Prelomno srečanje zanj je pomenilo sodelovanje z Ido Baš. "Takrat se je ravno vrnila s porodniškega dopusta, ko smo mi mladinci delali program in je slišala enega mulca govoriti," pove v smehu. Povabila ga je na govorne vaje in tako se je začela njegova zelo uspešna kariera.

V obrazložitvi nagrade je med drugim zapisano, da "njegov prepoznavni govor odlikujeta odlična zborna izreka ter poglobljena, premišljena in dovršena interpretacija raznovrstnih besedil, zlasti najzahtevnejših. V njem se zrcalita nagrajenčeva široka razgledanost in kultiviranost, obenem pa ravno pravšnja mera izvirnega pristopa in ustvarjalnosti, saj navkljub mojstrskemu obvladovanju bralske obrti nikoli ne zdrsne v suhoparno rutino. Njegov glas poslušalci prepoznavajo kot prijetno domač, a kljub temu prodoren, njegovo interpretacijo kot dovršeno in natančno, a vseeno s pridihom osebnega."

Največji izziv so zanj zahtevna besedila
Na vprašanje, kakšen izziv mu pomenijo dokumentarni filmi, odgovarja z besedami, iz katerih je jasno čutiti veliko predanost svojemu poklicu. "Banalnih in enostavnih besedil, se, potem ko sem že osvojil strokovno znanje, nikoli nisem rad loteval. Že na radiu sem bral veliko dokumentarnih reportaž, najraje od Lučke Gruden, ki ima za bralca izjemno zapleten jezik. Moraš biti res 100-odstotno prisoten. Pri takih besedilih sem vedno užival. Več energije, kot sem moral vložiti, bolj ko je bilo besedilo zahtvno, v večji izziv mi je bilo. Včasih sem iz napovedovalnice odšel tudi pošteno preznojen, ampak zadovoljen."

V zadnjih letih lahko na različnih televizijskih in radijskih postajah slišimo in vidimo veliko razliko v govoru med različnimi napovedovalci in voditelji. Kultura govora v zadnjih letih v javnih občilih zelo pada. Kot dolgoletni mentor številnim generacijam napovedovalcev je zaradi tega zaskrbljen. " Na nacionalni RTV je govorna kultura še vedno zelo visoka, čeprav se občasno pojavijo tudi kakšni padci. A na RTV se držimo standardov, ki so visoki. Sam sem imel priložnost, da sem poučeval tudi na nekaj zasebnih radijskih postajah, kjer pa imajo drugačen odnos do jezika. Delno je za stanje kriva tudi država, ki je dovolila vsakemu, ki ima tri minute časa, da se ukvarja z radijskim in televizijskim programom," je še kritičen, a v isti sapi dodaja, da je prepričan, da govorna kultura pri nas ni ogrožena, prihajajo novi rodovi, ki se zavedajo pomena visokih standardov pri nastopanju v medijih.

Nagrade Kristalni mikrofon je bil zelo vesel, a kot pravi, je tako nevajen pozornosti z vseh strani, da se zdaj pogosto znajde v veliki zadregi. "V teh dneh me vedno nekdo kliče in hvali. Saj to je krasno, čudovito in lepo, ampak če človek tega ni navajen, in se od tega ne hrani, je včasih tako, da sem v zadregi. Včasih imam občutek, da nisem prepričan, če kdo resno misli ali se šali," pove skromno, kot to pogosto počno veliki mojstri svojih poklicev.