Prav danes v muzeju, ki ga je kot svoj spomenik postavil nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac, odpirajo razstavo o Tarzanu, literarnem liku, ki ga je leta 1912 ustvaril Edgar Rice Burroughs, mož, ki ni nikoli stopil na afriško celino in ki se je pisateljevanju posvetil po padcu na sprejemnih izpitih za vojaško akademijo West Point. Razstava kuratorja Rogerja Boulayja predstavlja Tarzanov svet, in sicer njegov fantazijski svet, kot si ga je zamislil Burrgoughs, in resnični svet 'temne Afrike', o katerem govorijo etnološki predmeti iz muzejev du Quai Branly, Fontainebleu, Poissy in Cité Internationale de la Bande dessiné (Mednarodno mesto stripa).
Burroughs in porajajoči se sistem popularne kulture
Tarzana, ki živi v 'idealizirani in izmišljeni Afriki', je Burroughs ustvaril pod vtisom prebiranja Kiplingove Knjige o džungli, mitov o veliki opici - iz tega mita je izšla zgodba o King Kongu -, o izgubljenem raju in celo o starogrškem junaku Herkulu. Spodbujen s temi zgodbami, je Burroughs med letoma 1912 in 1950 napisal in izdal več kot 90 zvezkov prigod o moškem, ki so ga po smrti staršev, uglajenih Angležev, vzgojile opice. Burroughs je bil tudi eden prvih, ki so spoznali možnosti za zaslužek, ki jih je ponujal na začetku 20. stoletja porajajoči se sistem popularne kulture. Avtorske pravice za svoje zgodbe je hitro prodal hollywoodskim studiem, prav tako pa tudi vedno bolj cvetoči industriji stripov. Danes je tako registriranih 42 celovečernih filmov o Tarzanu - najznamenitejši Tarzan seveda ostaja Johnny Weissmuller, njegov bolj romantični pendant pa Christopher Lambert -, več deset TV-serij in kar 15.000 stripov o Tarzanu.
Čeprav Edgarja Rica Burroughsa danes poznamo predvsem kot očeta Tarzana, je Burroughs ustvaril tudi druge, danes že skoraj legendarne junake. Znane so njegova serija znanstvenofantastičnih romanov Venus Series, serija romanov o izmišljenem votlem svetu Pellucidar in zgodbe o raziskovalcu Marsa Johnu Carterju. Ob odprtju razstave pa omenimo še zanimivo kuratorsko potezo - obhod po razstavi sklene pogled na robota iz filma Metropolis Fritza Langa, ki kot mehanično bitje predstavlja Tarzanov antipod med junaki z začetka 20. stoletja in iz začetnih let filmske umetnosti.
P. B.