Tožilstvo je zahtevalo stroge kazni na sojenju trem tatovom, ki so leta 2010 vlomili v muzej d' Art Moderne de la Ville de Paris in ukradli več kot 100 milijonov evrov vredne mojstrovine slikarjev Picassa, Braquea, Matissa, Modigliania ter Legerja. Muzejski rop je tožilec poimenovali kot enega najhujših v moderni zgodovini in sodišče prosil, naj kaznuje ta napad na kulturno dediščino človeštva, je poročal spletni The Art Newspaper.

Profesionalnemu vlomilcu Vjedranu Tomiću, ki so mu nadeli vzdevek Pajek, grozi do deset let zapora. Prodajalcu starin Jean-Michelu Corvezu, ki je bil vmesni člen med Pajkom in skrivnostnimi ter za zdaj še neznanimi kupci, grozi osem let zapora, Johnathanu Birnu, urarju, ki je slike skril, pa sedem let. Tožilec je prav tako zahteval, naj sodišče obtoženim trem naloži najvišje kazni, in sicer od 150 do 300 tisoč evrov. Razsodba naj bi bila po napovedih znana 20. februarja.

Neznani arabski poslovneži
Vsi trije so svoj del zločina priznali, Birn pa trdi tudi, da je slike uničil, česar ne verjameta ne direktor muzeja ne pariški mestni svet, pa tudi tožilec ne. Birn naj bi slike uničil, ko se mu je zazdelo, da ga policijski inšpektor sumi sodelovanja pri kraji umetnin.

Med zaslišanji se je pokazalo, da sta imela tako Birn kot Corvez stike z neznanimi arabskimi poslovneži in izraelskimi odvetniki, a preiskovalcem njihove identitete ni uspelo odkriti. Ne glede na to, je tožilec vztrajal pri zagovarjanju teze, da so slike še vedno nekje skrite ali da so jih uspešno prodali enemu od interesentov, nikakor pa niso bile uničene.

Slabo varovanje umetnin
Obramba obtoženih je medtem poskušala del odgovornosti zvaliti na muzej in policijo, saj naj bi bilo varovanje neprecenljivih umetnin zelo pomanjkljivo. Odvetnik mesta Pariz s takšno oceno nikakor ni soglašal, saj pomanjkljivo varovanje še ne pomeni, da je muzej sokriv oz. da nosi del odgovornosti za rop. Prvoobtoženi Tomić, ki je pri 49 letih kar 16 let preživel za zapahi, je pred sodiščem pričal, da "so navadna stanovanja po navadi bolje varovana kot omenjeni muzej".

Direktor muzeja Fabrice Hergott je na sodišču poudaril historično vrednost ukradenih umetniških del, saj gre za same začetke fauvizma in kubizma. "Težko je verjeti, da so izginila za vedno," je dejal. Obramba je - nasprotno - sodišče poskušala prepričati, naj ne razlikuje med krajo umetnin neprecenljive vrednosti in navadnimi vlomi, saj ne gre "svete predmete", če pa to že so, bi muzej lahko in moral bolje poskrbeti za varnost.