Arheološka ekipa je na doslej neznane prehode naletela na začetku maja. Po gradbenih detajlih sklepajo, da so bili zgrajeni še pred (prav tako labirintnimi) galerijami samega templja, je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil John Rick, arheolog z univerze Stanford.

Zaenkrat so raziskovalci našteli vsaj 35 podzemnih prehodov; vsi so med seboj povezani in so bili ob vznožju Andov, na nadmorski višini 3200 metrov, zgrajeni nekje med letoma 1200 in 200 pr. n. š.

"To je hodnik, a je tudi nekaj drugega, Gre za drugačen način gradnje. Vidimo elemente iz zgodnejših obdobij, kakršnih do zdaj pri hodnikih nismo videli še nikoli," je povedal Rick. Novoodkriti hodnik so poimenovali Galería del Cóndor (Kondorjeva galerija), zgrajen pa je bil najverjetneje v zgodnjem obdobju kulture Chavín. V prostoru so med drugim našli ceremonialno kamnito posodo, ki ima na zgornjem delu izklesano podobo kondorjeve glave. Ob straneh posode so nakazana krila in zadaj kondorjev rep.

Na podlagi te najdbe arheologi sklepajo, da je imel prostor ceremonialni namen, z današnje perspektive pa predstavlja prehodno dobo med najdiščem Caral ter poznim formativnim obdobjem.

Tempeljski kompleks Chavín de Huántar je Unescov status svetovne dediščine dobil leta 1985. Leta 1997 so si perujske oborožene sile pri njem sposodile ime (in idejo) za reševalno misijo 72 talcev, ki jih je na japonski ambasadi v Limi zajelo Revolucionarno gibanje Tupaca Amaruja (MRTA). Talce so rešili z gradnjo predorov.

Leta 2018 so se zgodile najpomembnejše arheološke najdbe na tej lokaciji v zadnjih desetletjih: arheologi so z robotsko kamero najprej locirali nove prehode, nato pa v njih odkrili doslej edine znane človeške posmrtne ostanke iz kulture Chavín.