Kot je na predstvitvi velikega znanstvenega dosežka, kritičnega prevoda Katekizma v sodobno slovenščino, povedal eden izmed glavnih sodelavcev projekta Kozma Ahačič - kot glavni prevajalec se sicer podpisuje Vinko Ošlak -, je Primož Trubar Katekizem napisal zato, da bi ga ljudje brali. In danes njegovega izvirnega besedila ne more brati več skoraj nihče. To je bil tudi eden izmed glavnih razlogov za nastanek prevoda, ki sicer sledi lanskemu prevodu Trubarjevega Abecednika. Ta je uvedel zbirko Trubar v sodobnem jeziku, ki naj bi jo v prihodnje, kot je povedal predsednik združenja Trubarjev forum Drago Sukič, dopolnili prevodi še nekaterih Trubarjevih besedil, kot sta Cerkovna ordninga in uvod v Pismo Rimljanom.

Ahačič je poudaril več vidikov pomena Katekizma za slovenski narod nekoč in danes. Gre namreč za besedilo, v katerem se Trubar na svoje rojake prvič obrne kot na Slovence in za njihov kulturni temelj imenuje slovenski jezik, ki ga naredi za knjižnega. S Trubarjem, ki se sam ni opiral na sicer skromno tradicijo pisanega slovenskega jezika od Brižinskih spomenikov naprej, ampak je bil predvsem dober poznavalec izročila, se začne obdobje rednega pisanja v knjižnem slovenskem jeziku. Njegova prva pojavna oblika je danes večini neznana in težko razumljiva, s sopostavitvijo diplomatičnega in kritičnega prepisa pa bi se Trubarjev jezik lahko približalo vsaj nekaterim, ki jih to zanima.

Katekizem za tri odstotke prebivalstva
Znotrajjezikovni prevod Katekizma je priložnost za to, da se bodo širši krogi zavedli, da s Katekizmom nikakor nismo dobili preprostega besedila, saj nam je ta prva slovenska knjiga prinesla že visoko razvit knjižni jezik, ki je ustrezal tudi potrebam plemstva, meščanstva in duhovništva. Trubar je namreč Katekizem namenil tistim, ki so znali brati in so tako pripadali tedanji inteligenci. To so bili približno 3 odstotki prebivalstva, za katere je Trubar pričakoval, da bodo potem ustno širili njegov nauk.

Poleg tega je to tudi delo na zelo visoki teološki ravni, ki v tedanji Evropi pravzaprav nima konkurenta. Trubar je izredno bistroumno zasnoval kompozicijo besedila, zaradi česar lahko Katekizem imenujemo za Trubarjevo samostojno in izvirno delo. Vseeno omenimo nekaj virov, na katere se je pri pisanju skliceval Trubar - gre za besedila njegovega podpornika Veita Dietricha, za Hišno Tablo Martina Lutra, Vlačićevo pridigo De vocabulo fidei, dvakrat se obrne tudi na Avguštinova besedila, ki pa jih je zelo verjetno spoznaval prek povzetkov. Katekizem je Trubar razdelil na poučni del v desetih tematskih sklopih, katerega sporočilnost je ilustriral v praktičnem delu, v pesmih in litanijah za uporabo pri bogoslužju.

S Katekizmom dobimo Slovenci tudi prve prevode odlomkov iz Biblije, prav s temi prevodi pa je Trubar postavi pomemben precedens v prevajanju svetopisemskih besedil, saj si je pri prevajanju pomagal z latinskim in nemškim prevodom, čemur je sledil vse življenje. Odlomke iz Stare zaveze je prevajal s pomočjo Vulgate in Lutrovega prevoda, pri novozaveznih besedilih pa se je skliceval na Erazmov latinski prevod in prav tako na Lutrovo Biblijo.

Terminološke dileme prevajalcev
Po besedah Kozme Ahačiča, sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU-ja, je bilo prevajanje Katekizma v sodobno slovenščino na trenutke tudi zelo burno. Pri prevajanju nekaterih pasusov je prihajalo do nesoglasij, za katerimi so stale bodisi teološke bodisi jezikoslovne dileme in katera je moral razrešiti uredniški odbor. V njem so poleg glavnega prevajalca Ošlaka sedeli še Benjamin Hlastan, Matjaž Črnivec, Mihael Glavan, Nenad Vitorović in Geza Filo.