Po besedah predsednika Državnega zbora Pavla Gantarja je namen razstave predvsem javnost spomniti, da je tudi Slovenija del sredozemskega prostora. Kot pravi, predstavlja Sredozemlje stičišče med različnimi tokovi, tako družbenimi, kulturnimi, umetnostnimi kot tudi idejnimi, političnimi in gospodarskimi, je pa tudi pomembno zgodovinsko stičišče civilizacij, ki so na Evropi pustile pomemben pečat.
Mediteranski dan, ki ga bomo 21. marca počastili drugo leto zapored, je razglasila Parlamentarna skupščina mediteranskih držav. Prav na njeno pobudo so odprli tudi omenjeno razstavo, ki bo na ogled do petka, 19. marca.

Istrska krajina se ustavi v času
Luciano Kleva (1954-2003) se ni posvečal zgolj likovni umetnosti (zanimalo ga je tudi slikarstvo in grafično oblikovanje), ampak se je ukvarjal tudi z glasbo. Razstavljeni opus fotografij na temo Istre je nastajal po segmentih skozi več desetletij in ima dvojen pomen - umetniškega in dokumentacijskega. Kleva, ki je sicer mojster portretne fotografije, se ne omejuje zgolj na predstavitev figure v ambientu, ampak kot fotograf selektivno spremlja dogajanje in ga skozi lastno vizualizacijo prezentira v podobi. Fotografije nudijo pogled v svet, ki je v sončni pripeki ali meglici jutra ustavljen v času.
"Istra, vsebinsko in duhovno napolnjen prostor posebne, historično, kulturološko prevetrene, zelo razkrojene, a hkrati kompaktne krajinske slike, se v fotografijah prebuja kot posebna izrazna vsebina. Arhaizirana črno-bela tehnika, ki nosi svojski umetniški karakter, diha pred nas posebne zgodbe življenja. Pred gledalcem so zapisi, ki evidentirajo čas, dogodek, stanje, vse predvsem v luči umetniške interpretacije, v kateri imajo posebno mesto Istrani in njihova življenja," je Franco Juri, član Parlamentarne skupščine mediteranskih držav, povzel besede likovnega kritika Dejana Mehmedoviča.
Razstavo sta z glasbenimi vložki popestrila vokalistka Klarisa Jovanović in kitarist Luka Ropret.