V muzeju so v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom na Dunaju pripravili razstavo eksponatov, na katerih hebrejske črke in zapisi pripovedujejo o dolgi zgodovini te stare pisave. Zapisi, povezani z verskimi ali drugimi ceremionialnimi obredi, so lahko prave umetnine, služijo pa tudi kot zgodovinska pričevanja. Predstavljeni so različni zapisi iz bogato okrašenih kodeksov in pozneje tiskanih knjig, slavnih Mrtvomorskih rokopisov in zvitkov Tore. Nekatere so zapisali pravi pisarji, globoko verni umetniki, ki so imeli svoje delo za sveto in ga opravljali z vso duhovno predanostjo, spet druge pa običajni ljudski umetniki. Posebnega občudovanja je vredno okrasje, ki spremlja te zapise in odraža vpliv umetnosti dežele, v kateri so nastali.
Dolga zgodovina hebrejske pisave sega v leto 1.500 pr. n. št., ko zasledimo začetke starodavne protokanaanske abecede, iz katere izvira hebrejščina. Iz protokanaanske abecede se je v 8. stoletju izoblikovala aramejska pisava, ki se je razširila po celotnem območju Bližnjega vzhoda. Leta 586 pr. n. št. so v Babilonijo pregnani Judje tam sprejeli univerzalno bližnjevzhodno aramejsko pisavo. Ob vrnitvi v Judejo so jo obdržali, zgodnjo hebrejsko pisavo pa so uporabljali le še Samaritanci.
Pisava Mrtvomorskih rokopisov
Aramejska pisava, v judovski tradiciji znana kot asirska pisava, je postala znana pod imenom kvadratna hebrejska pisava. Gre za pisavo Mrtvomorskih rokopisov, enega najpomembnejših arheoloških odkritij iz Svete dežele. Rokopisi iz obdobja od sredine 2. st. pr. n. št. do zgodnjega 1. st. našega štetja obsegajo svetopisemske knjige in nekaj zapisov verskih ločin. Od takrat do 10. stoletja zasledimo hebrejsko pisavo le poredkoma.
Pisava, ki se je le malo spreminjala
Skozi stoletja se je hebrejska pisava komaj kaj spreminjala in tako današnji bralec z njo vse od Mrtvomorskih rokopisov do danes nima veliko težav. Potreba po novih hebrejskih črkah in tipografiji se je pojavila po ponovni oživitvi hebrejščine in razcvetu sionističnega gibanja v 19. in zgodnjem 20. stoletju ter ob poznejši ustanovitvi države Izrael. Tako se je začela sodobna hebrejska kaligrafija v zgodnjem 20. stoletju, nedolgo po pojavu moderne latinične kaligrafije v Evropi.
Najlepše izraelske ilustracije
Ob sobi s hebrejskimi zapisi so razstavljeni posterji 15 vodilnih izraelskih ilustratorjev otroških knjig - Yossija Abolafia, Naam Benziman, Orit Bergman, Alone Frankel, Liore Grossman, Rinat Hoffer, Christine Kadmon, Avnerja Katza, Batie Kolton, Rutu Modan, Davida Polonskyja, Merav Salomon, Gilada Sofferja in Ruth Zarfati. Plakati so bili na ogled že v izraelskem paviljonu na mednarodnih knjižnih sejmih v Buenos Airesu, Ženevi in Bologni, pa tudi ob drugih literarnih dogodkih v Evropi, Aziji in Južni Ameriki.