Igralec je bil širšemu slovenskemu občinstvu znan tudi po vlogah v igranih celovečercih Sladke sanje (2001) v režiji Saša Podgorška in Petelinji zajtrk (2007) v režiji Marka Naberšnika. Leta 2019 je zaigral v celovečercu Jaz sem Frenk Metoda Pevca, lani pa je nastopil še v večkratno nagrajenem celovečercu Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić.

Iz BiH prek Londona v Ljubljano
Davor Janjić se je rodil 18. novembra 1969 v Tuzli v Bosni in Hercegovini, a je mladost preživel v tamkajšnji prestolnici. Tako oče kot mati sta bila zaposlena v jugoslovanski vojski. Na igralsko pot je stopil že pri osmih letih starosti, sledil je vpis na Akademijo dramskih umetnosti Sarajevo, a je že v študentskih letih zapustil domovino. Med letoma 1991 in 1996 je živel v Londonu, sledila je selitev v Ljubljano, v zadnjih letih pa je živel v Beogradu. V karieri je odigral več vlog v filmih jugoslovanske in tuje produkcije, nato tudi v filmski produkciji posameznih držav nekdanje skupne domovine.

Četrt stoletja od prelomnega Outsiderja
Janjić je bil tudi soscenarist celovečerca Outisder, pri pisanju scenarija sta poleg režiserja Andreja Košaka sodelovala še Nataša Matjašec Rošker in Gregor Vesel. V filmu je upodobil glavnega protagonista, mladega Seada, ki prihaja iz narodnostno mešane družine. Njegov oče je zastavnik JLA-ja iz Bosne, mama Slovenka je gospodinja, Sead pa je otroštvo preživljal v različnih mestih po Jugoslaviji, saj se družina zaradi očetove službe nenehno seli. Film se začne z njegovim prihodom v Slovenijo, kjer nadaljuje šolanje na ljubljanski gimnaziji. Njegove težave se začnejo, ko pade pod vpliv pankovskega gibanja, postane član glasbene skupine in se začne oddaljevati od miselnih vzorcev, ki jih goji njegovo patriarhalno usmerjeno okolje. Konflikt je neizogiben in trd, spremlja ga srednješolska ljubezen, ki pa Seada ne ubrani pred tragičnim koncem v času Titove smrti, so vsebino filma povzeli pri Bazi slovenskih filmov (BSF). Outsider, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija, je prejel več nagrad in je bil slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja.

Nihad Halilović iz celovečerca Še tisti kanček duše
Najopaznejšo vlogo v zgodnjih letih je odigral vlogo Nihada Halilovića v bosanskem celovečercu Ono malo duše (Še tisti kanček duše), ki ga je režiral Ademir Kenović. Skozi film iz leta 1990, v katerem je nastopil ob Branku Đuriću, sledimo zgodbi siromašne družine, ki po koncu druge svetovne vojne životari v odročni bosanski vasici. Dve leti predtem je igral tudi v srbskem celovečercu Život sa stricem (Življenje s stricem) v režiji Krsta Papića, ta vloga mu je prinesla nagrado na filmskem festivalu v Montrealu.

Kratkometražec s prvo slovensko nominacijo za tujejezičnega oskarja
Leta 2002 je nastopil v 13-minutnem filmu (A)torzija v režiji Stefana Arsenijevića in po scenariju Abdulaha Sidrana, ki govori o obleganju Sarajeva med letoma 1992 in 1995. Šlo je za prvi slovenski film z nominacijo za tujejezičnega oskarja, ki je sicer skupno prejel kar 13 nagrad, med njimi tudi zlatega leva za najboljši kratki film na Berlinalu in evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film leta.

Sledile so vloge v več slovenskih celovečercih, kot so Vladimir (2002), omnibus Desperado tonic (2004) in L ... kot ljubezen (2007), ter v več kratkometražnih produkcijah. Lani ga je bilo mogoče videti še v distopični drami Ameba v režiji Blaža Završnika. Glavne vloge so odigrali člani glasbene zasedbe Matter, Janjić pa je upodobil očeta enega izmed njih.

Film in serija, ki prikažeta srbski vidik operacije Nevihta
Nastopil je tudi v srbskem celovečernem igranem filmu in seriji z 12 epizodami, naslovljenih Nevihta (Oluja), v režiji Miloša Radunovića. V filmu in seriji z letošnjo letnico nastanka, ki sta trenutno v postprodukciji, sledimo istoimenski vojaški operaciji, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Janjić je med snemanjem za srbski spletni portal Blic poudaril, da "so povsod po svetu ljudje, ki so bili v takih situacijah". Dodal je, da je doživel to vojno, in ve, "kako tragičen čas je bil to. Z dogovorom vseh strani v sporu in z dogovorom s tujimi silami ter na škodo lokalnega prebivalstva je državo v strahu pred pobojem zapustilo veliko ljudi srbskega rodu, kar je bila resnična tragedija."