Rodil se je leta 1951 v Škofji Loki, s katero je ostal tesno povezan vse življenje in tam do konca živel in ustvarjal. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost.

Jezikovni virtuoz s prepoznavnim slogom
Posvečal se je tako poeziji kot prozi, čeprav je ves čas ostajal zvest predvsem prvi. Napisal je več pesniških zbirk, prva z naslovom Prisilno zreli paradižniki je izšla že leta 1975. Sledile so še Zima na socialističnem kmetijskem posestvu (1978), Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selassie Yaha (1985), Domačijski spevi (1991) in Poezije (2002). Pisal je edinstveno poezijo, povezano s podeželskim življenjem, ki ga je slikal realistično in hkrati humorno.

Leta 1999 je izšel njegov potopisni roman Tropska melanholija, ki je njegovo najbolj znano delo in je doživel tudi ponatis. V njem opisal popotovanja po Aziji, Afriki, Južni Ameriki in državah Bližnjega vzhoda, potopisne zapise pa prepletel z refleksijami o svoji mladosti, živalih in ženskah, opisoval je tropsko melanholijo in zakaj ga je zgrabila. Bil je član Društva slovenskih pisateljev in dosmrtni predsednik Splošne raziskovalne družbe.

Deloval je tudi kot raziskovalni novinar in publicist. V Loškem muzeju so ga opisali kot modreca, sanjača in neobičajnega novinarja - 37 let je bil eden najvidnejših sodelavcev revije Mladina.

"Neprekosljiv mojster besede"
Od dolgoletnega prijatelja in soustvarjalca bogate kulturne zapuščine se je na Facebookovi strani poslovil Vlado Kreslin, ki je zapisal: "Žalostnih novic ni konca. Umrl je Blaž Ogorevc, nenadkriljivi mojster besede."

Novinar in urednik Ali Žerdin pa je na svojem profilu zapisal: "Moj prijatelj Blaž, 1951–2025. Predsednik Splošne raziskovalne družbe, vulkanolog, pesnik, pisatelj, častni občan Škofje Loke, tekač na srednje proge, novinar Mladine, avtor Tropske melanholije, legenda, ko je bil še živ. In še vedno legenda. Blaž Ogorevc, na svidenje."