"Ati, lepo potovanje ti želim, se vidimo v naslednjem življenju," je Lumbarju v slovo na Facebooku zapisal njegov sin.

Martin Lumbar se je z glasbo ukvarjal že od otroštva in bil kot svobodni umetnik dejaven glasbenik. Bil je prvi solist radijskega otroškega in mladinskega zbora. Skozi življenje je spoznaval različno glasbo, od rokenrola do indijske klasične glasbe, in sodeloval v različnih glasbenih projektih. Kot pedagog je glasbo predstavil širokemu krogu slovenske mladine.

"Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog"
Z glasbo se je Lumbar ukvarjal vse od otroštva; že pri osmih letih je glas posodil Velimirju Gjurinu v Kekčevi pesmi. Besedilo naslovne pesmi filma Srečno, Kekec! je napisal Kajetan Kovič, Orkester RTV Ljubljana pa je vodil Marjan Vodopivec.

Strasten raziskovalec indijskih melodij
Lumbar je desetletja proučeval in študiral indijsko klasično glasbo. Igral je na dve indijski glasbili, sitar in table, ki se jih je učil pod vodstvom Ravija Shankarja, svetovne avtoritete na področju indijske klasične glasbe. Lumbar je njegov najboljši učenec z Zahoda, smo pred leti lahko prebrali v najavi Slovenčevega koncerta v Etnoklubu Zlati zob.

Kantavtor je imel nezaustavljivo potrebo, da na svojih koncertih z glasbo in besedo približa ritem in melodijo indijske klasike, je navedel portal Sončeve pozitivke, prek katerega je Lumbar prodajal svoj album. Izpod njegovega sitarja, tabel in kitare, predvsem pa skozi njegov glas je oblikoval vedno nove improvizacije nikdar dokončanih indijskih skladb.

Sodeloval je pri filmskih in gledaliških projektih, kot instrumentalist pa je prispeval k novemu zvoku Laibachov pri njihovem albumu Let It Be (1988). V skladbi Across the Universe je pel v duetu z Anjo Rupel, kot koproducent in častni gost je sodeloval pri projektu Videosexa Ljubi in sovraži (1992). Udejstvoval se je tudi pri projektih popizvajalcev, kot so Alka Vuica, Let 3 in Magnifico.

Avtorski projekt v pravem pomenu besede
Po navedbah portala je kantavtorjeva osebna filozofija temeljila na trdnem prepričanju, da je vse, na kar lahko stavi, le zvestoba samemu sebi. Tako se je v 90. letih lotil produkcije albuma, na njemu edino mogoč način, ki mu je zagotavljal popolno svobodno ustvarjalnost: v popolnoma lastni režiji. Bil je samemu sebi finančni producent, avtor glasbe in besedila, aranžmajev, snemalec in seveda izvajalec.

Leta 2003 je po več kot desetletju dela ustvaril Samotno ptico Kristal, kot je po tem šamanskem simbolu naslovil album, s 13 pesmimi v slovenskem in angleškem jeziku, opremljenimi z bogato likovno opremo – naslovnica je delo akademske slikarke Stanislave Sluge Pudobske.