Badalamenti, ki je bil star 85 let, je v nedeljo umrl naravne smrti, je njegova nečakinja potrdila za The Hollywood Reporter.

Badalamenti in Lynch sta bila dobra prijatelja in seveda tesna sodelavca – sodelovala sta pri seriji Twin Peaks in pri filmih Divji v srcu, Twin Peaks: Ogenj hodi z menoj, Izgubljena cesta, Resnična zgodba in Mulholland Drive. V slednjem filmu se je Badalamenti pojavil tudi pred kamero, kot gangster Luigi Castigliane. Marsikdo si ga je zapomnil tudi kot pianista, ki je spremljal Isabello Rossellini v kultnem prizoru Modrega žameta.

Sorodna novica Slovo glasu Twin Peaksa – umrla je Lyncheva muza Julee Cruise

Američan, ki je imel za seboj klasično glasbeno šolanje, je v svoji dolgi in razgibani karieri sodeloval tudi z Nino Simone, Davidom Bowiejem, Paulom McCartneyjem, Shirley Bassey, Marianne Faithfull, Lizo Minnelli, Pet Shop Boys in LL Cool J-jem. Za druge je skladal pod psevdonimom Andy Badale. Med drugim je zložil glasbeno temo za Olimpijske igre leta 1992.

Snemanju Modrega žameta 1986 se je Badalamenti pridružil kot vokalni inštruktor Isabelle Rossellini. Lynch je pri njem naročil vodilno pesem, in sicer z napotkom, da naj "niha kot plimovanje morja, naj zbira čas in prostor, naj bo brezčasna in neskončna". Iz tega se je rodila pesem Mysteries of Love, ki jo je odpela – zdaj prav tako že pokojna – Julee Cruise. Po tem je hotel režiser od skladatelja glasbeno podlago za cel film, in sicer nekaj, kar bo "kot Šostakovič, zelo rusko; biti mora krasna stvar, ampak tudi temačna in malce srhljiva." Badalamenti je glasbo zložil, ne da bi videl ena sam kader nastajajočega filma; Modri žamet je bil šele tretja glasbena podlaga v njegovi karieri.

Atmosfera temačnega gozda, prelita v glasbo
Leta 2018 je o nastajanju glasbene "teme Laure Palmer" povedal: "David je stopil v mojo malo pisarnico blizu Carnegie Halla in rekel: idejo imam za šov, naslov bo Severozahodni prehod ... Sedel je k meni za klaviaturo. Nisem posnel še ničesar, je povedal, ampak predstavljaj si, da si v temnem gozdu s sovo v ozadju, z luno, ki je skrita za oblakom, in s platanami, ki šelestijo v vetru. Čudovito dekle v stiski je stopilo iz gozda in se približuje kameri ... Igral sem po navdihu zvokov, ki jih je opisoval."

Sorodna novica Lynch in Badalamenti izdala ploščo, ki zveni "kot brezglavi piščanci na spidu"

"Takti so prišli kar sami od sebe. David je bil osupel, jaz pa tudi. Koža na rokah se mu je naježila, v očeh pa je imel solze: 'Vidim Twin Peaks. Imam ga.' Rekel sem, da bom še domov in izpilil, kar sva začela. 'Izpilil? Ne spreminjaj niti ene note!' In seveda je nikoli nisem."

Za svoj prispevek k Twin Peaksu je Badalamenti prejel grammyja in tri nominacije za emmyja, glasbena podlaga serije je zlato naklado dosegla v kar 25 državah.

"Moje besede zaigra na klavir"
David Lynch je bil od nekdaj pripravljen priznati, da iz Badalamentijevih interpretacij vzdušja črpa veliko navdiha. Leta 2005 je režiser za The New York Times izjavil: "Z Angelom se usedem in debatiram o prizoru, on pa začne moje besede igrati na klavir ... Ko sva začela sodelovati, je med nama v hipu kliknilo; na glasbo se nisem spoznal, so me pa resnično zanimali atmosfera in zvočni učinki. Med delom z Angelom sem dojel, kako blizu so si v resnici zvočni učinki in glasba."

Badalamenti, Lynch ain Julee Cruise so skupaj izdali dva albuma, Floating into the Night (1989) in The Voice of Love (1993). Z Lynchem sta v zgodnjih devetdesetih posnela še jazzovski album Thought Gang, ki pa je izšel šele dvajset let pozneje.

V svoji karieri je Badalamenti sodeloval še z režiserji Paulom Schraderjem (The Comfort of Strangers, Forever Mine, Auto Focus, Dominion), Jean-Pierrom Jeunetom (The City of Lost Children, A Very Long Engagement), Jane Campion (Holy Smoke), Dannyjem Boylom (The Beach) in Elijem Rothom (Cabin Fever).