Seznam, ki šteje po novem 890 imen, so dopolnili na rednem letnem zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino, ki je potekal v španski Sevilli. Kot je že znano, je odbor obravnaval tudi nominacijo Slovenije, Mehike in Španije, poimenovano Živo srebro in srebro na medcelinski Camino Real, a so odločanje o tej nominaciji preložili za eno leto.

Med novo dodanimi lokacijami so tri iz držav, ki do zdaj niso imele nobene take naravne ali kulturne znamenitosti. Na Unescovem seznamu tako odslej najdemo zgodovinsko jedro Cidade Velha mesta Ribeira Grande na Zelenortskih otokih, tisoč let stare ruševine Loropeni v državi Burkina Faso in sveto goro Sulamain-Too v Kirgizistanu.

Novi zapisi na evropskih tleh
Evropa ima na seznamu zapisane: močvirno območje Waddenskega morja, ki leži delno v Nemčiji in delno na Nizozemskem ter daje zatočišče 12 milijonom ptic; planinski masiv Dolomiti v severni Italiji; palačo Palais Stoclet v slogu art nouveauja v Bruslju v Belgiji; španski svetilnik iz rimskih časov Farum Brigantium, pozneje poimenovan Herkulov stolp; planinski urarski središči Chaux-de-Fonds in Le Locle v švicarskih Alpah; ter britanski akvadukt in kanal iz 19. stoletja Pontcysyllte.

Unesco bo odslej ščitil tudi več kot 50 samostanov na kitajski budistični sveti gori Wutai, pet tisoč let staro arheološko najdišče svetega mesta Caral-Supe, kraljevske grobnice dinastije Joseon v Južni Koreji in zgodovinski hidravlični sistem Shushtar v Iranu.
Razširjene lokacije
Razširili so tri že prej vpisane lokacije, in sicer soline v Salins-les-Bains v Franciji, zgodovinsko mestno jedro Levoče na Slovaškem in narodni park Tubbataha na Filipinih.

Letos v igri 30 novih lokacij
Za vpis na Unescov seznam kulturne dediščine se je letos potegovalo 30 lokacij, od teh je šlo v štirih primerih za naravno dediščino, 23 lokacij sodi pod kulturno dediščino, v treh pa gre za kombinacijo obeh. V štirih od naštetih primerov gre za lokacije, ki jih za vpis predlaga več držav skupaj.

Na zasedanju so razpravljali tudi o stanju 30 lokacij, ki so vpisane na Unescov seznam ogrožene kulturne dediščine. Gre za tiste lokacije oziroma spomenike, ki so ogroženi zaradi vojn, naravnih katastrof, onesnaženja, urbanega razvoja, množičnega turizma in drugih vzrokov. Iz strahu, da jih ne bo mogoče zaščititi, so na seznam uvrstili zgodovinski cerkveni kompleks Mtskheta v Gruziji, naravni zaščitni pas ob Belizeju in narodni park Los Katios v Kolumbiji, s seznama pa so odstranili utrdbe mesta Baku v Azerbajdžanu.