Premiera predstave V iskanju izgubljenega jezika bo drevi ob 20. uri na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica. Uprizoritev je v slovenskem in italijanskem jeziku s prevodi v nadnapisih.

Dogajanje komične drame je postavljeno v obdobje 60. let minulega stoletja z mnogimi časovnimi preskoki v sodobnost, v središču pa je družinska zgodba dvojice bratov Slovencev. Njuni življenjski poti se zaradi nasilnega očeta zgodaj ločita – eden postane pomemben fašist, drugi pa partizanski komisar in pozneje partijski aparatčik.

"V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost," so besede Gorana Vojnovića navedli v novogoriškem SNG-ju.

Režiser Janusz Kica je Vojnovićevo dramsko besedilo označil za bodočo gledališko klasiko. "Vse delo temelji na tem, da smo vsi posamezniki, da gledamo na svet vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na stvarnost in zgodovino in to je izvor konflikta. Sicer se zgodijo določene združitve, ki pa jih avtor takoj ironizira in kar ostane, je odprto vprašanje, kje smo zdaj in kaj bo še prišlo," je dejal režiser. Kot je še dodal, je sodobnost drame v hitrem menjavanju časovnih ravni in nelinearnosti pripovedi, znotraj besedila nastali klimaksi se vsakokrat zlomijo, igralci izstopijo iz vlog in se denimo sprašujejo o resničnosti povedanega.

Bjanka Adžić Ursulov je s kostumografijo skušala ujeti časovne preskoke, med katerimi se igralci nimajo časa preobleči, zato je igralce skušala obleči tako, da hkrati ustrezajo zgodovinskemu in sodobnemu času.

V osrednjih vlogah igrajo Radoš Bolčina, Francesco Borchi in Aleš Valič. Za italijanskega igralca Borchija, ki šest let živi v Sloveniji, je sodelovanje v predstavi posebna izkušnja. Nastopa v vlogi Roberta Materazzija, torej tistega sina oz. brata, ki postane fašist. "Lik, ki ga igram, mi je zelo daleč, ker govori o meji, želi mejo, poudarja italijansko nacionalnost, precej drugače, kot jo razumem jaz," je povedal.

Ob omenjeni trojici igrajo še Urška Taufer, Vesna Pernarčič, Matic Valič, Lara Fortuna in Gorazd Jakomini. Dramaturginja predstave je Martina Mrhar, scenografinja Karin Fritz, avtor glasbe pa Mitja Vrhovnik Smrekar. Prevajalka v italijanščino je Patrizia Raveggi.

Projekt Nezmožni umreti nastaja v koprodukciji združenja Mittelfest iz Čedada in SNG-ja Nova Gorica ter je prvo tovrstno sodelovanje teh dveh organizacij. Sodi tudi med večje projekte uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. V novogoriškem gledališču projekt ocenjujejo kot pomemben tako s stališča dramske zgodbe kot uspešne koprodukcije, ker oboje ukinja idejo meje in o zgodovini ne govori s stališča ene strani, temveč jo dojema kot splet spominov različnih posameznikov in resnic, ki jih ti nosijo s sabo.

Gre za tridelni gledališki projekt, ki obravnava zgodovino krajev na stičišču treh evropskih kultur – italijanske, slovanske in germanske – od zadnjih let habsburške monarhije do sodobnosti. Osnovno zamisel za projekt je zasnoval umetniški vodja festivala Mittelfest Giacomo Pedini, režiser prvega in tretjega dela. Prvi del trilogije je že bil postavljen v Teatru Verdi v Gorici, tretji del pa bo tam predstavljen septembra prihodnje leto. Prvi del je dramatiziral roman Kapucinska grobnica Josepha Rotha, besedili za drugi in tretji del pa sta bili napisani namensko.