Cikel Posvečeno: Peter Musevski bo v Slovenski kinoteki potekal med 12. in 30. januarjem.

Leta 1965 rojeni Peter Musevski se je v tri desetletja slovenskega filma vpisal že sredi 90. let prejšnjega stoletja. Damjan Kozole, ki je z Musevskim najpogosteje snemal, je ob ciklu zapisal: "Kdo je bil Peter Musevski? Bil je človek. To je v resnici bil in takšni so bili tudi njegovi liki. Kadar mu je kdo to rekel, mu je bilo všeč in mu je pomenilo več, kot če si mu rekel, da je izjemen igralec. O tem drugem je ves čas dvomil. Morda je ravno dvom tisto, kar zaznamuje vse njegove like. Peter je bil tako prepričljiv pred kamero tudi zato, ker je utelešal človeško krhkost. Tisto krhkost, ki ga je na koncu pokopala. Veliki vedno odidejo takrat, ko tega nihče ne pričakuje."

Film Rezervni deli, ki bo odprl cikel v Kinoteki, naslavlja tudi danes aktualen problem človečnosti in migrantske krize. Premierno je bil prikazan na Berlinalu in je nato obredel več kot 70 mednarodnih festivalov, Musevski pa je za vlogo zagrenjenega vdovca in tihotapca prebežnikov na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšo moško vlogo.

Viden obraz slovenskega filmskega novega vala
Eno svojih bolj izstopajočih vlog je leta 2001 odigral v filmu Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, v katerem je upodobil Ivana, alkoholika in zlomljenega moškega iz postsocialističnega vsakdana. S tem filmom je pravzaprav postal viden obraz slovenskega filmskega novega vala. Njegove poteze – tako vsakdanje, a hkrati tako izredne v njegovi sposobnosti posnemanja okolja – so postavile kanon za vrsto moških likov: obstrancev, iznajdljivih malih ljudi tranzicije, ki hrepenijo po sreči, ob tem pa drsijo v prepad ničevosti in malenkostnosti ter poosebljajo prekletstvo tragične nezmožnosti bivanja, piše v napovedi cikla.

Tudi v celovečercu Delo osvobaja, ki ga je Kozole posnel leta 2005, je Musevski prav to. Upodablja namreč človeka, ki ob vstopu Slovenije v EU in obljubi boljšega sveta izgubi vse: delo, ženo, hčerko in samospoštovanje. V filmu Igorja Šterka iz leta 2005, naslovljenem Uglaševanje, se v vlogi Petra po dolgih letih zakonskega življenja zave minevanja časa. V Kozoletovih Slovenki (2009) in Polsestri (2019) pa je odigral večno odtujenega očeta.

Cikel prinaša še naslednje filme s Petrom Musevskim: Predmestje (Vinko Möderndorfer, 2004), Piran – Pirano (Goran Vojnović, 2010), Zapelji me (Marko Šantić, 2013), Zoran, moj nečak idiot (Matteo Oleotto, 2013), Vsi proti vsem (Andrej Košak, 2019), Playing Men (Matjaž Ivanišin, 2019) in Zastoj (Möderndorfer, 2021).

Sorodna novica Poklon Petru Musevskemu, ki je govoril, da se mu v življenju dogaja, kar pred tem odigra na filmu

Dan v znamenju šesterice kratkih filmov
19. januarja bo na sporedu program šestih kratkih filmov: Lojze se je zbudil tako kot po navadi (Brane Bitenc, 1995), Vizije Evrope (omnibus, Kozole, 2004), Child in time (Maja Weiss, 2004), Od električarja z ljubeznijo (Šantić, 2008), Kitajci prihajajo (Vojnović, 2009) in Sezona 90/91 (Vojnović, 2003). Gre za izjemne, a le redko predvajane tako študentske kot profesionalne filme, ki so zbirka emblematičnih filmskih likov Petra Musevskega.

Nenavadni filmski hommage prijatelju za sklep cikla
Cikel filmov bo 30. januarja sklenil dokumentarni esejistični portret Pero, s katerim se je Kozole lani poklonil spominu na velikega igralca in prijatelja. Ob premieri je o Musevskem dejal: "Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje. Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe." Film Pero je pravzaprav "rekonstrukcija scenarija, ki sva ga delala skupaj s Petrom Musevskim. Konec leta 2019 je bil Pero v neki globoki krizi, in vse, kar sem mu lahko ponudil takrat, je bilo, da delava film," pa je povedal Kozole ob premieri za Radio Slovenija.