Na stranska vrata bazilike Rožnega venca v Lurdu so pritrdili plošče, s katerimi so zakrili mozaike, velika osrednja vrata pa bodo prekrili čez nekaj dni, pred začetkom romarske sezone.

Škof v Lurdu in Tarbesu Jean-Marc Micas je pojasnil, da bodo s tem v baziliki izrazili gostoljubje vsem gostom, zlasti žrtvam zlorab, je poročalo katoliško glasilo OSV News. "Skupaj s kolegi sem menil, da je treba narediti nov simbolni korak, ki bo olajšal vstop v baziliko vsem, ki trenutno ne morejo prestopiti njenega praga," je dejal škof Micas.

Škof Micas je poudaril, da je v jubilejnem letu 2025 sveta vrata odprlo več cerkva po svetu, med njimi tudi vrata bazilike Rožnega venca v Lurdu, kjer lahko verniki prejmejo svetoletni odpustek. "Vstop skozi vhodna vrata bazilike mora biti zato enako simboličen kot ta trenutek," je pojasnil.

Mozaike zakrivajo prav v času, ko francoska škofovska konferenca v Lurdu organizira srečanje, namenjeno razmisleku o boju proti spolnemu nasilju, na katerega so bile povabljene številne žrtve.

Sestra Samuelle, domnevna žrtev očeta Rupnika, je za OSV News dejala, da je "vesela odločnih besed, ki vodijo h konkretnim dejanjem". Redovnica, tudi sama ustvarjalka mozaikov, je pohvalila lurškega škofa, ker je jasno dejal, da "gre za Rupnikove žrtve, za Cerkev in za vse žrtve, ki prihajajo v Lurd".

Laura Sgro, odvetnica petih domnevnih žrtev očeta Rupnika, je sporočila, da je skupaj z žrtvami, ki jih zastopa, novico sprejela "z veseljem v srcu" in se škofu iskreno zahvaljuje. "Ne gre za vprašanje ločevanja umetnika od njegovega dela," je dejala, temveč, ali je "mogoče ločiti umetnost od same zlorabe". Rupnik je namreč svoje žrtve zlorabljal prav v času ustvarjanja teh del.

Sgro je še dejala, da mora imeti ne le vsaka žrtev zlorabe, ampak tudi vsak vernik "svobodno srce, ko pristopa k molitvi, to pa se ne more zgoditi, če poklekne pred delom, kjer se je zgodila zloraba".

Žrtve že več let pozivajo k umiku mozaikov

K odstranitvi Rupnikovih del s svetišč v Lurdu, pa tudi v Fatimi ter v Damasku, Washingtonu in Vatikanu je junija lani pozvalo pet domnevnih žrtev zlorab, ker da niso primerna in vedno znova travmatizirajo žrtve. Umetnine patra Rupnika sicer krasijo več kot 200 cerkva in svetišč po vsem svetu.

Že julija lani je lurški škof po pozivu k odstranitvi Rupnikovih del napovedal "prvi korak", in sicer, da mozaiki na pročelju bazilike Rožnega venca ne bodo več osvetljeni med procesijami, ki vsak večer združujejo romarje.

Skupina redovnic iz skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihično zlorabljal, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan pozneje razpustil. Jezuitski red, iz katerega prihaja tudi papež Frančišek, je Rupnika junija 2023 izključil. Rupnik, ki ostaja duhovnik, obtožbe zanika.

Dikasterij za nauk vere v Vatikanu je po preiskavi odločil, da so obtožbe zastarale. Vendar ga je papež Frančišek oktobra 2023 zaprosil, naj znova prouči primer. Januarja letos je dikasterij končal preiskavo, njegov vodja, argentinski kardinal Victor Manuel Fernandez, pa je pred približno dvema tednoma potrdil, da bodo Rupniku sodili na vatikanskem sodišču in da poteka izbira treh sodnikov.

Jezuiti so 20 redovnicam ponudili odškodnine, so pred dnevi poročali tuji mediji. Da je pisal 20 njegovim domnevnim žrtvam, je za agencijo AP potrdil Johan Verschueren, nekdanji Rupnikov predstojnik in visoki predstavnik jezuitov v Rimu. Po navedbah odvetnice Sgro je Verschueren v pismih obžaloval, da se Rupnik ni želel podati na pot resnice in da Cerkev že leta noče slišati njihovih trditev ali zagotoviti pravice.