Z repliko na neki način vračajo v Mokronog čeveljc, ki ga je leta 1902 tamkajšnji baron Ludjevit Berk, potem ko je prodal grad, odnesel na avstrijsko Koroško. Berk je sicer mokronoškemu župniku Janezu Virantu obljubil, da bo čeveljc po njegovi smrti pripadel mokronoški cerkvi. Ker obljube ni držal, pa so Mokronožani 120 let zatem v Mokronog vrnili repliko tega čeveljca, pravi zgodovinarska in kustosinja Dolenjskega muzeja Marjeta Bregar.

Z izročilno zgodbo o svetničinem čeveljcu so se Mokronožani odločili obogatiti krajevno turistično ponudbo. Izvirnik hoduljastega čevlja hranijo v Škofijskem muzeju sakralne umetnosti v Krki na avstrijskem Koroškem, zgodba o njem pa se je po besedah koordinatorja projekta vrnitve čeveljca v Mokronog iz Turističnega društva Mokronog Francija Gregorčiča ohranila v krajevnem izročilu.

Projekta in izdelave replike čeveljca so se lotili na pobudo pred kratkim umrlega mokronoškega kulturnika Staneta Pečka. Izdelal jo je ljubljanski čevljarski mojster Vladimir Vodeb, začasno pa so jo razstavili v mokronoški cerkvi sv. Egidija. Pripravili so tudi zgodovinsko raziskavo, vsa spoznanja pa objavili v brošuri. Hemin čeveljc so povezali z nekoliko pozabljeno skoraj 700-kilometrsko romarsko potjo sv. Heme oziroma Eme, ki poteka po Avstriji in večjem delu Slovenije. Pot vodi tudi skozi Mokronog.

Obujanje zanimanja za staro romarsko pot
Občina Mokronog-Trebelno je projekt podprla s približno 3000 evri, projektna skupina pa je večino dela opravila prostovoljno. V zgodbi so namreč prepoznali možnost za obogatitev turistične ponudbe, hkrati pa želijo ohraniti krajevno izročilo in kulturnozgodovinski spomin. Z repliko čeveljca želijo obuditi zanimanje za omenjeno romarsko pot, pripravili bodo tudi ustrezne spominke in drugo spremljajočo ponudbo. "Zgodbi bodo dodali nove vsebine in jo nadgradili," napoveduje župan Anton Maver.

Hema Krška se je rodila okoli leta 983, umrla pa leta 1045. Bila je grofica iz rodu breških grofov na Koroškem. Svoje imetje je razdelila različnim cerkvenim ustanovam. Med drugim je bila lastnica več zemljišč v Mirnski dolini na Dolenjskem. V Krki na Koroškem je leta 1043 je ustanovila samostan benediktink. Uradna Cerkev jo je leta 1287 razglasila za blaženo in leta 1938 za svetnico.