Kozmopolit in posebnež Ladislav Kondor je prepotoval 36 držav in priredil okoli 300 razstav, upodabljal je tako slavne kot mimoidoče, in to v posebnem slogu. Zaradi provokativne upodobitve nacistov je bil nekaj mesecev tudi zaprt.

Vodji slovenskega kulturnega centra SKICA v Berlinu Saši Šavel Burkart je uspelo vzbuditi zanimanje nemškega muzeja karikatur za pozabljenega kozmopolita, Prekmurca Ladislava Kondorja. "Njegov slog je tako svojstven, da bi ga težko primerjali s karikaturisti, ki so takrat na ulicah Pariza dnevno ilustrirali in portretirali mimoidoče. Imel je razvit poslovni model, hkrati pa lastni slog," pove Saša Šavel Burkart.

66 Kondorjevih karikatur, med drugim Leva Trockega, Mussolinija, Roosevelta ter številne anonimneže, je do konca marca posodil Pomurski muzej Murska Sobota.

To je torej tudi prva predstavitev Kondorjevih del v Nemčiji. Kot je za Televizijo Slovenija povedala kustosinja razstave Tamara Andrejek, jim je v izjemno veselje, da bodo Kondorja spoznali v deželi, ki jo je kot prvo obiskal na svojih postajah, ki so ga v 12 letih vodile po 36 državah celotnega sveta. "Seveda pa se nadejamo, da bo s svojo karikaturo, izvirnostjo in nenavadnostjo morda prebudil interes in bo imela razstava odmeve v širši evropski javnosti," je še dodala.

"Ko sem v katalogu videla Kondorjeve slike, sta me prepričala raznolikost in humor v posameznih figurah in jasno je bilo, da gre za nekaj posebnega," pa je dejala direktorica muzeja Wilhelm Busch Eva Jandl-Jörg.

Kondor je bil v času svojega življenja odrinjen na rob umetniške skupnosti, zdavnaj pa je napočil čas za drugačen pogled nanj.

Umetnik ni imel formalne izobrazbe, prav tako se ni aktivno vključeval v umetniške kroge, in verjetno tudi zato njegovo izstopajoče ustvarjanje ter sposobnost vključevanja sodobnih likovnih smernic v karikature niso dobili priznanja, ki si ga zaslužijo. Umetnik, ki je za seboj zapustil po obsegu in kvaliteti izjemen opus, ni ustvarjal z mislijo na zaslužek.

Samouk jo mahne po svetu
Rodil se je leta 1901 v Murski Soboti. Ko je zaključil šolanje, se je odločil, da umetniško pot nadaljuje na Dunaju, kjer je 12 dni študiral na likovni akademiji, nato pa se kot risar samouk odpravil po svetu. Poleg Nemčije je na svojih potovanjih med drugim obiskal Monte Carlo, Nizozemsko, Belgijo, Francijo, Avstrijo, Romunijo, Italijo, Egipt, Norveško, Švedsko, Dansko, Poljsko, Ukrajino, Turčijo, Bolgarijo, Grčijo, Tunizijo, Libijo, Španijo, Brazilijo in Portugalsko.
Prvič je svoje karikature razstavljal leta 1931 v Oslu, nato pa do smrti pripravil okrog 300 razstav, risanje karikatur pa ob tem nudil tudi obiskovalcem za plačilo. Risal je izjemo hitro – karikature je ustvaril le v nekaj potezah. O njegovem delu je pisalo več časopisov tistega časa.

Pomurski muzej Murska Sobota hrani več kot 260 Kondorjevih karikatur. Večinoma gre za portretne karikature s poudarjenimi fizičnimi posebnostmi, ki jih je umetnik povezal v psihološko študijo osebe. Na veliko karikaturah prepoznamo slavne ljudi, z nekaterimi se je tudi osebno spoznal in družil. Posebej zanimiv je album, v katerem je umetnik zbral fotografija, razglednice, dokumente ter članke iz svetovnega časopisja, ki so poročali o njem, njegovem delu in razstavah.

V času druge svetovne vojne je bil zaradi provokativnih karikatur nacistov in fašistov kot 5 mesecev zaprt v Sloveniji in Avstriji. Po vojni pa se je namestil v Murski Soboti. Umrl je leta 1963 v hrvaškem turističnem kraju Opatija, kjer je zelo rad ustvarjal.