Umetnici vsaka v svojem prepoznavnem likovnem jeziku obravnavata tematiko linije in teksture.

Eva Petrič izhaja zlasti iz linije kot metafore evolucije, pri čemer jo pritegnejo odstopanja, napake, ki evolucijo spreminjajo, Zdenka Žido pa s plastenjem kristaliničnih kompozicij odpira vprašanje vstopanja v polje onkraj miselnega obzorja, so ob razstavi zapisali na žalskem turističnoinformacijskem centru.

"Med deli Eve Petrič in Zdenke Žido se izrisuje povezovalna linija, in sicer reduciran likovni jezik, ki gradi kompozicije na podlagi osnovnih likovnih elementov črte in ploskve, ter plastenje ploskev, ki ustvarjajo prostorska razmerja po principu kontrastov," je zapisala kustosinja Andreja Rakovec.

Eva Petrič sledi pojmu črte kot sinonimu evolucije, prispodobe življenja, ki ima svoj začetek in konec, se prekinja in zalamlja, kar ponazarja odstopanja, ki so lahko tudi znak nadaljnjega evolucijskega razvoja, medtem ko se Zdenka Žido ukvarja z vprašanjem črte kot osnovnega likovnega elementa, izčiščenega v minimalističnem likovnem jeziku, črte, ki v povezavi z drugo črto oblikuje ploskev, črte, postavljene v prostor, in črte, ki ustvarja prostor, je še med drugim zapisala kustosinja.