Razstava predstavlja izbor 13 sodobnih slovenskih umetnikov in umetnic, ki na svojevrsten strukturiran način ustvarjajo iluzije ter se s tem poigravajo s percepcijo gledalca. Na razstavi sodelujejo Suzana Brborović, Beti Bricelj, Andrej Božič, Nina Čelhar, Meta Drčar, Dušan Fišer, Robert Lozar, Roman Makše, Katja Pal, Borut Popenko, Sandi Renko, Jasna Samarin in Marko Tušek.

Kot je povedala kustosinja, so za razstavo v aktualni slovenski vizualni produkciji iskali iluzionizme, ki jih je navdihnila geometrijska struktura. Hkrati so se želeli odmakniti od klasičnega termina geometrijska abstrakcija, saj menijo, da se struktura iluzije prikazuje na mnoge načine, vsekakor pa je zanjo bistvena struktura prostora, ki jo lahko determinira geometrija.

"Z naslovom razstave apliciramo na idejo, kako umetniki s pomočjo natančno zasnovanih struktur gradijo svoja likovna dela, s katerimi ustvarjajo različne iluzije prostorov, dimenzij in vtisov resničnosti. Pri tem si pomagajo z geometrijsko abstrakcijo, različnimi perspektivami ali zgolj iščejo tretjo dimenzijo," je dodala Doroteja Kotnik.

Skupaj z umetniki je avtorica razstave želela ustvariti preplet slikarskih in kiparskih del ter instalacij, ki gledalca popeljejo v širne dimenzije in mu ponujajo sveže poglede v nove podobe navidezne resničnosti.

Nekatere od sodelujočih umetnikov je mogoče po njenih besedah združiti pod terminom geometrijske abstrakcije, pri čemer ustvarjalci uporabljajo geometrijske oblike in strukture, ali pa komponirajo umetniška dela po geometrijskih načelih. V ospredju so racionalnost in analitični pristop, metodična obravnava likovnih odnosov z jasno razmejenimi geometrijskimi oblikami in praviloma enotnimi barvnimi ploskvami.

Poseben odnos do prostora in iluzije imata Roman Makše in Meta Drčar, saj njune instalacije nastajajo s pomočjo arhitekturnih elementov, s katerimi odločno posegata v prostornino razstavišča in ponudita obiskovalcu novo izkušnjo sicer znanega prostora.

Nekakšen spoj med kiparskimi in slikarskimi deli ponuja Marko Tušek. Suzana Brborović, Robert Lozar, Nina Čelhar in Jasna Samarin strukturo iluzije gradijo brez uporabe geometrijske abstrakcije, pač pa se poglabljajo v perspektivne rešitve kompozicije ter se poigravajo z gledalčevim videnjem resničnosti.

Trinajsterica umetnikov tako ponuja v razmislek, kako je mogoče strukturirati iluzijo in ustvariti, tudi s pomočjo geometrijske abstrakcije, varljiv vtis prostorske globine in širine. Čeprav razstavljena dela po besedah Kotnik nagovarjajo predvsem z abstraktnimi likovnimi rešitvami, pa ob poglobljenem soočenju z njimi odprejo številna vprašanja o sodobnem času in našem mestu v njem.