Ogromni blok iz kamnine travertin je služil kot del svetega, vojaškega in političnega oboda, ki je razmejeval mestni pomerij (sveta meja mesta Rima) od zunanjega ozemlja. V starem Rimu je bilo območje pomerija posvečeno zemljišče ob mestnem obzidju, kjer je bilo prepovedano kmetovanje, življenje ali gradnja in skozi katerega je bilo prepovedano vstopiti z orožjem.

Pod Avgustovim mavzolejem
Do najdbe so se dokopali 17. junija med izkopavanji za preusmerjeno kanalizacijo pod nedavno obnovljenim mavzolejem cesarja Avgusta, tik ob osrednji ulici Via del Corso v zgodovinskem središču Rima. Avgust je vladal od leta 27 pr. n. št. do leta 14 n. št.

Na novinarski konferenci v muzeju Ara Pacis v bližini mavzoleja je direktor arheoloških muzejev v Rimu Claudio Parisi Presicce dejal, da ima kamen tako državljanski kot simbolni pomen, navaja Associated Press (AP). "Ustanovitveni akt mesta Rim se začne od uresničitve tega 'pomerija'," je dejal o posvečenem območju.

Na kamnu je napis, ki je arheologom omogočil, da ga datirajo v čas Klavdija in razširitev pomerija leta 49, ki je vzpostavil nove mestne meje Rima. Sicer je Klavdij vladal Rimu od leta 41 do smrti v letu 54.

Večno mesto, ki vseskozi preseneča
Rimska županja Virginia Raggi je poudarila, da je bilo v Rimu odkritih le še 10 tovrstnih kamnov, zadnji pred 100 leti. "Rim nenehno preseneča in vsakokrat razkriva svoje nove zaklade," je dejala.

Kamen bo za zdaj na ogled v muzeju Ara Pacis, nato pa ga bodo preselili v Avgustov mavzolej, ko ga bodo odprli za javnost, še navaja AP.