Na severnem emonskem grobišču so do zdaj raziskali že več kot 3000 grobov, med tokratnimi obnovitvenimi deli na Dunajski cesti v Ljubljani so jih odkopali še okoli 30. Kot poudarjajo arheologi, je izkopana skrinja, imenovana pepelnica, redko in dragoceno odkritje.

V pričakovanju razkritja dve tisočletji zaprte skrinje
Namestnik vodje izkopavanja Matej Draksler je za Televizijo Slovenija pred odprtjem skrinje dejal, da "nikakor ne moremo predvidevati, kaj je noter, lahko pa pričakujemo bogate ostanke". Ob tem pa je opomnil, da so pogosto take skrinje tudi izropane. Po njegovih besedah je teža skrinje velika, tako da so pokrov dvignili z bagrom. Draksler je povedal, da se je med izkopavanji že razklal pokrov, kar se lahko zgodi tudi s skrinjo. "Od njenega stanja je odvisno, ali jo lahko prenesemo ali jo bomo morali do konca izprazniti na kraju samem," je dodal.

Ob previdni odstranitvi pokrova se je izkazalo, da so bili v notranjosti skrinje v stekleni žari shranjeni z grmade nabrani nedogoreli ostanki kosti. Ob žari so bile tudi steklenice, prvotno vsebino katerih bodo morda lahko ugotovili na podlagi usedlin, je povedal strokovni koordinator arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano Andrej Gaspari. Pepelnico bodo dokončno raziskali v konservatorski delavnici, pri čemer upajo, da bodo v njej našli še več zanimivih predmetov, po katerih bodo lahko sklepali, kdo je bil v njej pokopan.

Bogate najdbe – premožni pokojniki
Deluje, da so na območju severnega emonskega grobišča najverjetneje pokopavali premožnejše Emonce, saj so tukajšnje najdbe bogate. Arheologi so tukaj med drugim izkopali bronaste predmete, med njimi tudi bronasto zajemalko, koščene in tudi številne steklene predmete – vrčke, stekleničke, balzamarije in drugo. "Vidimo celotno življenje tovrstne grobne parcele ene zgodnjih emonskih družin, ki je tukaj dobila svoje zemljišče za pokopavanje zelo zgodaj po parcelaciji te nekropole in potem je ta družina tukaj pokopavala kar celo 1. stoletje," je še povedal Draksler.