Koordinator Andrej Gaspari je povedal, da gre glede grobne arhitekture za zdaj sicer za preliminarne domneve na podlagi tega, kar je vidno na terenu. Dodal je, da odkritje grobne arhitekture, na kakršno doslej v grobnem ambientu Emonskih grobišč še niso naleteli, pomembno dopolnjuje njihovo vedenje o poznorimskih grobiščih na Emonskih nekropolah.

Gaspari je pojasnil, da gre za raster objektov, orientiranih na pokopališko cesto, ki je potekala pravokotno na glavno rimsko cesto od Emone proti severu pod današnjo Slovensko cesto. Delovno so jih razglasili za kapelice ali celo mavzoleje, odlikujejo pa jih estrihi iz za tisti čas običajne hidravlične malte in črno-beli mozaiki. To za zdaj vidijo v zelo fragmentarnem stanju.

Ponekod ohranjene ruševine stavb
Nad mozaiki so po koordinatorjevih besedah ponekod ohranjene ruševine teh stavb, v katerih so vidni številni fragmenti fresk oz. stenskih poslikav. Ruševine kažejo, da so bile na tem mestu pokrite arhitekture, in ne le grobne parcele, obdane z ograjami. Pod mozaiki in tlaki so bili že pred obstojem teh objektov in deloma hkrati z njimi umeščeni sarkofagi s skeletnimi pokopi.

"Tega doslej v Emoni nismo poznali. Poznali smo le nekaj manjših zgostitev sarkofagov," je povedal Gaspari in spomnil, da je bilo že v preteklosti na Gosposvetski cesti med Tavčarjevo hišo in Figovcem odkritih približno 15 sarkofagov. Lanska in letošnja izkopavanja v osi Gosposvetske ceste pa so jih prinesla še okoli 35.

Danes predvidoma odprtje treh sarkofagov
Arheologi naj bi danes odprli tri sarkofage, ki so jih našli na Gosposvetski cesti. Med najdbami velja omeniti tudi tri nagrobne stele oz. kamnite plošče z vklesanimi napisi, ki so bile drugotno uporabljene kot pokrovi grobnic. Ena je ohranjena v zelo fragmentarnem stanju in ima napis v grški pisavi, o njej za zdaj ni še nič znanega.

Drugi dve pa sta po Gasparijevih besedah zanimivejši in sta verjetno pripadali vojakoma. Plošča, ki so jo odkrili že lani novembra, je pripadala veteranu XV. legije Apollinaris, ki je umrl zelo kmalu po dograditvi mesta Emone. Druga pa je še vedno prekrita z maltnim estrihom, zato je mogoče prebrati le dele napisa. Vendar ti nakazujejo, da je prav tako pripadala vojaku višjega čina.

Nič več zanesljiv obstoj rimske vpadnice
Izkopavanja pa so pod vprašaj postavila obstoj rimske vpadnice v antično Emono na tem območju. Domnevajo namreč, da pod Gosposvetsko cesto najverjetneje ni tekla rimska vpadnica v antično Emono, ampak le pokopališka cesta. O obstoju vpadnice naj bi pričali pod Gosposvetsko cesto odkriti sarkofagi.

Kot je pojasnil Gaspari, je šlo zgolj za linerano sklepanje, saj se grobovi v nekih skupinah običajno povezujejo z vpadnicami. V tem primeru se zdi, da je koncentracija grobov vezana na pokopališke poti, glavna vpadnica proti Kranju pa je tekla iz Šiške skozi Tivoli proti zahodnim emonskim vratom, torej proti današnji Prešernovi cesti.