Preostali sarkofagi, ki so jih na Gosposvetski cesti odkrili doslej, so bili po besedah vodje izkopavanj Martina Horvata iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) precej, nekateri pa celo popolnoma uničeni, našli pa so tudi več razbitih kosov sarkofagov. "Če bi bilo vse tako, kot naj bi bilo, pa bi zdaj imeli tukaj 20 ali še več sarkofagov," je dodal Horvat.

Zdaj so na vrsti dokumentiranje, nato dvig vsebine oziroma kostnih ostankov in njihov prenos v muzej. Sledila bosta izkop preostalega terena in na koncu dvig samega sarkofaga, ki ga bodo prav tako prepeljali v muzej.

Iz obdobja zapovedanih skeletnih pokopov
Današnje odpiranje sarkofaga ob pomoči manjšega bagerja je razkrilo skelet, a brez grobnih pridatkov. Po besedah vodje izkopavanj je grob iz časa, ko je že prevladovalo krščanstvo, to pa je narekovalo skeletni pokop. Krščanstvo je sicer po njegovih besedah na več načinov poseglo v to sfero življenja, z njim se je nehal običaj prilaganja grobnih dodatkov.

Nič več popotnice za onstranstvo
Na pot v onstranstvo so pokojnikom do tedaj dali zraven hrano, pijačo, denar in pa njihove najljubše ali najlepše predmete. Iz teh predmetov lahko arheologi po Horvatovih besedah marsikaj razberejo o pokojniku, od tega, kako je živel, do tega, s čim se je ukvarjal. Denimo, pred letom ali dvema so našli grob zdravnice oziroma ženske, pri kateri so na podlagi predmetov, ki so bili v grobu, lahko ugotovili, da se je v času življenja verjetno ukvarjala z zdravilstvom, je še spomnil Horvat.

Tudi cestišča iz mlajših obdobij
Na arheološkem najdišču na Gosposvetski cesti je po Horvatovih besedah nad antično plastjo nekaj cestišč iz mlajših obdobij pa vse tja do 19. stoletja. Najmlajši poseg na tem delu, ki je tudi naredil največjo škodo arheološkim ostankom iz antike, pa je iz leta 1948, ko so tukaj položili vodovodno cev in pri tem uničili lepo število sarkofagov, podobnih temu, ki so ga odprli danes. Ta je imel srečo, da leži nekaj vstran od te trase, zato se je tudi ohranil, je poudaril vodja izkopavanj.

Stičišče dveh vpadnic v Emono
Po njegovih besedah gre za zelo zanimivo lokacijo v arheološkem smislu, saj sta se na tem mestu stikali dve vpadnici, ki sta v Emono vodili s severa. In kot je bilo za rimske čase običajno, je ob njiju ležalo pokopališče. "Vsak, ki je prihajal v mesto, se je tako, preden je vstopil v mesto živih, najprej srečal s svetom mrtvih," je povedal. "Je pa seveda skeletni grob zanimiv za antropologe, ki lahko z analizami okostja ugotovijo, kako je pokojnik živel in tudi zakaj je umrl," je sklenil Horvat.

Arheološka izkopavanja na polovici cestišča Gosposvetske ceste, kjer izkopavajo trenutno, bodo predvidoma potekala do sredine oziroma do konca novembra. Ko bo urejen ta del cestišča, pa bodo sledila še arheološka izkopavanja na drugi polovici cestišča.

Nekaj fotoutrinkov izkopavanj na Gosposvetski cesti v Ljubljani je nastalo že v preteklih dneh in si jih lahko ogledate v spodnji galeriji.