Arheolog iz kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Milan Sagadin je desetletja sodeloval pri izkopavanju na Ajdni nad Potoki in je v preteklih mesecih poskrbel še za sanacijska dela na tem arheološkem najdišču v Karavankah.

Začetek izkopavanj pred več kot 40 leti
Izkopavanja na tej poznoantični naselbini iz četrtega do šestega stoletja, v kateri naj bi živelo največ 150 ljudi, so se na najdišču na 1048 metrih nadmorske višine začela leta 1976 in se nadaljevala vse do leta 2004, nato pa zastala zaradi pomanjkanja sredstev.

Na najdišču so poskrbeli za ustrezno predstavitev, lani pa tudi za postavitev novih informacijskih tabel. V predstavitvenih objektih so letos na novo uredili tlake, saj so se prejšnji izkazali za neustrezne. Kot je za STA pojasnil Sagadin, je bilo stanje "estetsko zelo moteče, saj smo imeli pohodno površino, podobno grobemu betonu, kar v to okolje ne spada, zato smo zdaj skušali ustvariti vtis, da gre za peščeno površino, a vendarle tako stabilno, da je obiskovalci s pohodniško obutvijo ne poškodujejo."

Večno pomanjkanje denarja
Tako bi lahko tokratna dela bolj kot ne označili za kozmetično dejanje, Ajdna pa ostaja predstavljena v takšnem obsegu kot doslej, saj za odkrivanje in predstavitev novih objektov ni denarja. Raziskanih in predstavljenih je šest objektov, ostaja pa jih še 19, ki jih arheologi zgolj slutijo v konfiguraciji terena na podlagi ostankov in šibkih sledov zidov.

Razgled od Ljubljane do Zgornjesavske doline
Kot je navedeno v uvodu, je bila naselbina torej nasilno končana okoli leta 600. "Na teh lokacijah so umirale zadnje iskre antike. To so bili ljudje, ki so tragično končali in se jim je zgodila krivica, so bili pa nosilci kulture, civilizacije, za katero smo lahko Evropejci hvaležni," pravi Sagadin, ki tudi s tega vidika gleda na naselbino.

Ta je bila na zanimivi legi z razgledom od Ljubljane do Zgornjesavske doline. "Že sama naravna lokacija je lepa in privlačna, dopolnjuje pa jo še vsebina te nesrečne naselbine," je poudaril Sagadin, ki je prepričan, da bi Ajdno z njenimi zgodbami lahko uspešno tržili.

Najdišče znano kljub umanjkanju promocije
Številni pohodniki - med njimi tudi tujci - so najdišče kljub odsotnosti kake dejanske promocije odkrili in ga obiskujejo, kar je razvidno iz vpisne knjige. Zavod za turizem in kulturo Žirovnica se zdaj loteva tudi promocije. Lani je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Žirovnici uredil muzejsko sobo o Ajdni, letos so izdali knjižnico Pozabljena vasica na Ajdni, v načrtu pa imajo tudi organizacijo pohodov na Ajdno.

Sagadin računa, da bi žirovniški zavod za turizem in kulturo lahko prevzel tudi skrb za najdišče. Pri čemer ga upravičeno skrbi, saj namreč za vzdrževanje lokacije s košnjo trave in pobiranjem smeti skrbijo prostovoljci.

Matjaž Koman, direktor žirovniškega zavoda za turizem in kulturo, je za STA pojasnil, da so se že večkrat pogovarjali o upravljanju. Od kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine tako zdaj pričakujejo upravljavski načrt, na podlagi katerega bi se odločili, ali bi glede na pogoje in zahteve lahko prevzeli upravljanje z najdiščem in kakšna vlaganja bi bila potrebna za to.

Daljnosežne želje za najdišče
In kaj si Milan Sagadin bolj daljnosežno želi za najdišče, za katero se je angažiral vrsto desetletij? Pravi, da predvsem, da bi se našla tudi sredstva za nadaljnja izkopavanja. Izkop celotne naselbine sicer ne pride v poštev, saj bi lahko radikalna izkopavanja povzročila erozijo, bi si pa želel izkopa enega ali dveh objektov še na zgornji terasi, zlasti tam, kjer se nakazuje vodna cisterna, s čimer bi opredelili obseg celotne naselbine.