Po besedah direktorice Dolenjskega muzeja Jasne Dokl Osojnik so letos praznik vsebinsko in po obsegu nadgradili. Program so prilagodili Jantarnemu letu, ki so ga razglasili prav v Novem mestu, gostili pa bodo več obrtnikov in rokodelcev kot lani. Program prinaša nastop folklorne skupine Kres, glasbene skupine in nemške arheološko-uprizoritvene skupine Alauni. Program bo dopolnil tudi igrani del, v prihodnjih letih pa ga želijo raztegniti na večdnevno dogajanje.

Po besedah arheologinje in kustosinje Dolenjskega muzeja Petre Stipančić bodo pozno popoldanski in večerni spored na novomeškem Glavnem trgu začeli s prikazom starodavnih obrti in izdelkov, nato pa se bodo zvrstili delavnica za otroke, nastop glasbene skupine Cantion in folklorne skupine Kres.

Ob 21.00 se bo odvil slovesni sprejem halštatskih gostov pri novomeškem knežjem paru, uro zatem pa bodo obiskovalce povabili na ogled stalne arheološke zbirke v Dolenjskem muzeju in večer na Glavnem trgu končali z nastopom kranjske skupine Beer Belly. Festival prazgodovinskega življenja in kulinarike bodo začinili z gostinsko ponudbo s pridihom starejše železne dobe.

Na območju Novega mesta, ki so ga pred leti razglasili za mesto situl, so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Novo mesto tako velja za največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin. Novomeške situle so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške in situle z Magdalenske gore, in sodijo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem.

Podobe prazgodovinskega človeka
Novomeške situle spadajo v zaključno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju delovala situlska delavnica. Za situlsko umetnost so značilne upodobitve dejavnosti prazgodovinskih ljudi. Ker spadajo v obdobje, ki na navedenem evropskem ozemlju še ni poznalo pisave, pomenijo dragocen dokument in odsev starejšeželeznodobne oziroma tako imenovane halštatske kulture.