Na 41. zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino v Krakovu, ki se je začelo 2. in trajalo do 12. julija, so sodelovali strokovnjaki iz več kot 130 držav. Foto: EPA
Na 41. zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino v Krakovu, ki se je začelo 2. in trajalo do 12. julija, so sodelovali strokovnjaki iz več kot 130 držav. Foto: EPA
Snežnik-Ždrocle
Med razširjenimi vpisi je odbor potrdil 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih državah. Med njimi sta tudi slovenska gozdna rezervata pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle. Foto: Wikipedia

Danes se je namreč sklenilo 41. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Krakovu na Poljskem. V sklopu zasedanja je odbor na Unescov seznam svetovne dediščine vpisal 21 novih lokacij in razširil oziroma spremenil pet vpisov, ki so že na seznamu. Na seznam ogrožene svetovne dediščine pa je odbor dodal zgodovinsko središče Dunaja, za kar je kriva načrtovana gradnja nebotičnika v zgodovinskem jedru mesta.


Prvič v tej družbi tudi Angola in Eritreja
Prvi vnos lokacij na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine sta dočakali tudi afriški državi Angola in Eritreja. Vrata do tega prominentnega seznama so jima odprli med drugim ostanki prestolnice nekdanjega kongovskega kraljestva Mbanza Kongo v Angoli in modernistično afriško mesto Asmara v Eritreji.

Med na novo vpisanimi so tudi beneške obrambne gradnje, nastale med 15. in 17. stoletjem v Italiji, Črni gori in na Hrvaškem. Vpis med drugim vključuje šibeniško trdnjavo sv. Nikolaja in zadrsko obrambno utrdbo. Prav tako so na seznamu po novem tudi brazilsko arheološko najdišče Valongo Wharf, indijsko zgodovinsko mesto Ahmadabad in iransko zgodovinsko mesto Jazd, stari del mesta v palestinskem Hebronu in ostanki grškega antičnega mesta Afrodizij v Turčiji.

Kaj imajo bukve s tem seznamom in kje je njihovo mesto v birokraciji?
V okviru zasedanja je odbor med razširjenimi vpisi potrdil 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih državah. Med njimi sta tudi slovenska gozdna rezervata pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle.

S tem vpisom se prvinski bukovi gozdovi v pragozdu Krokar in Snežnik-Ždrocle pridružujejo Škocjanskim jamam kot doslej edinemu slovenskemu naravnemu spomeniku, ki si je pred 30 leti prislužil vpis na Unescov seznam svetovne naravne dediščine, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

41. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino se je v Krakovu začelo 2. julija, na njem pa so sodelovali strokovnjaki iz več kot 130 držav.


Tukaj si lahko pogledate predstavitveni video bukovih gozdov, ki so se potegovali za vpis na Unescov seznam.