Slovenija je leta 1992 postala 167. članica Unesca. Slovenski parlament je še istega leta ratificiral Unescovo ustavo in dokumente, ki jih je ratificiral SFRJ, in po aktu o nasledstvu potrdil tudi, da Škocjanske jame ostajajo na seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine, Sečoveljske soline pa so vključene na seznam mednarodno pomembnih mokrišč.

Škocjanskim jamam sta se na seznamu svetovne dediščine odtlej pridružila še Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju (v okviru območja kolišč okoli Alp s še petimi državami) in dediščina živega srebra v Idriji (skupaj s španskim Almadenom).

Za Unescove sezname kandidiramo z več vpisi
Na poskusnem seznamu pa so vpisane partizanska bolnica Franja, klasični Kras, arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi (skupaj s Češko) in bukovi gozdovi v okviru razširitve že obstoječega vpisa Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni bukovi gozdovi Nemčije. Ta nominacija desetih držav je že v postopku, je potrdila direktorica Urada za Unesco Marjutka Hafner.

Na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine pa je vpisan Škofjeloški pasijon. Trenutno je v obravnavi nominacija Obhodov kurentov, v letu 2018 pa bosta obravnavani nominaciji Klekljanje čipk v Sloveniji in Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj pripravilo devet držav.

Lipicanci: nominacija v pripravi
Obeta se tudi nominacija Tradicionalne (vz)reje lipicancev. Poleg Slovenije in Avstrije pri nominaciji sodelujejo še Hrvaška, Madžarska in Slovaška. Nominacijo bodo oddali konec marca 2018, če bodo vse države vpisale enote v nacionalne registre, so pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Slovenija je vrisana tudi na zemljevid številnih drugih Unescovih programov. Znotraj programa Spomin sveta, ki je namenjen prepoznavanju in ohranjanju dokumentarne, pisne in bibliografske dediščine, je na seznam vpisan del Supraseljskega kodeksa.

Na podlagi Ramsarske konvencije so na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske soline in Škocjanske jame. V okviru programa Človek in biosfera so v mrežo biosfernih območij vključene Julijske Alpe, Kras ter Kozjansko - Obsotelje, v postopku pa je v okviru biosfernega rezervata Mura—Drava—Donava reka Mura. V svetovno evropsko mrežo geoparkov sta vključena geoparka — geopark Idrija in geopark Karavanke/Karavanken.

Med vidnejšimi dejavnostmi Unesca v Sloveniji so mreža pridruženih šol ASP (Associated Schools Project), v katero je vključenih 93 šol, nacionalni program štipendij Unesco – L'Oreal za ženske v znanosti in zaznamovanje svetovnih dni, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Slovenska nacionalna komisija za Unesco skrbi za uresničevanje Unescovih ciljev v Sloveniji. Je posvetovalno telo vlade. Urad za Unesco kot strokovna služba komisije deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje.