Porta Nigra oziroma Črna vrata v nemškem kraju Trier so sicer že od leta 1986 vpisana na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, vendar jim je šele v teh dneh uspelo določiti njihovo natančno starost.

Arheologi so ugotovili, da so utrdbo zgradili pred 1848 leti, pri čemer gre torej za najstarejši tovrstni spomenik v Nemčiji. Do zdaj so strokovnjaki čas gradnje trierskih mestnih vrat umeščali v večini med letoma 150 in 320 – natančna letnica pa je torej leto 170.

Odgovor se skriva v starosti hrastovine
Kdaj natančno so zrasla ta največja rimska mestna vrata severno od Alp, jim je zdaj uspelo natančno določiti po zaslugi starodavnega lesa, ki so ga našli med arheološkimi izkopavanji.

"To je mejnik v zgodovini mesta Trier," je ob objavi rezultatov najdbe dejal Heinz Cüppers, direktor Porenskega deželnega muzeja v Trierju. Porta Nigra oziroma Črna vrata so bila tako poimenovana zaradi temnejše barve kamna, iz katerega so zgrajena.

Vprašanje shranjevanja lesa
To, da so lahko pri gradnji uporabljenemu starodavnemu hrastovemu lesu določili natančen izvor med novembrom leta 169 in februarjem leta 170, je bilo "srečno naključje", je dejala Mechthild Neyses-Eiden, strokovnjakinja za dendrokronologijo (veda starosti drevja in drugih lesnatih rastlin ter lesenih predmetov), ki je vodila raziskavo pod okriljem trierskega muzeja.

V časih gradnje Porte Nigre se je les v gradbene namene uporabil neposredno po sečnji, je pojasnila Neyses-Eidenova. Shranjevanje lesa namreč ni bilo znano še vse do 19. stoletja in tudi to je ena od ugotovitev dendrokronologije, sicer precej mlade vede.

Nekoč močvirnato območje
Na območju, na katerem so arheologi med izkopavanji našli hrastovino, je nekoč potekala struga reke Mozele - sicer levega pritoka Rena, ki poleg Nemčije teče še skozi Francijo in Luksemburg -, v času Rimljanov pa so bila tukaj močvirnata tla. Vodja izkopavanj Christoph Lindner z Univerze Ludwig-Maximilian v Münchnu je dejal: "Z Univerzo v Kölnu smo opravili predhodne raziskave, ki so pokazale na zelo visoko raven podzemne vode. Naši upi, da bomo v tleh pod organskimi ostanki našli tudi les, so se izpolnili."

Na globini šestih metrov so naleteli na skoraj tri metre dolg hrastov tram, ki so ga nato podvrgli analizi v dendrokronološkem laboratoriju Porenskega deželnega muzeja. Šele po mesecih raziskav so pod digitalnim mikroskopom odkrili delček lubja, ki jih je privedel do določitve prave starosti Porte Nigre.

Mestna vrata, ki merijo v višino skoraj 30 metrov, so tudi najbolje ohranjena rimska mestna vrata na svetu. So zaščitni znak Trierja, enega najstarejših mest na nemških tleh, ki je zraslo na ostankih rimske naselbine Augusta Treverorum.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->