Dan odprtih vrat klobučarske delavnice se je v torek odvil v okviru razstave Klobuk za vsako priložnost, ki je v Centru DUO na ogled od 19. oktobra dalje. Klobučarski mojster Matjaž Režek je v svoji delavnici, ki jo je v Škofji Loki odprl letos, predstavil postopke izdelave klobukov in polizdelkov oz. tulcev, obiskovalci pa so lahko klobuke tudi pomerili.

Rokodelstvo na Loškem, vključno s klobučarstvom, sega v čas srednjega veka. V zgodovinskih virih je zapisano, da so se škofjeloški klobučarji leta 1633 povezali s kranjskimi in skupaj ustanovili klobučarski ceh svetih Janeza Evangelista in Janeza Krstnika, pojasnjujejo v Centru DUO.

Skozi leta in stoletja je v Škofji Loki delovalo različno število klobučarjev. Od sredine 18. stoletja do 60. let 20. stoletja je delovalo 13 klobučarskih delavnic, v katerih je delalo 154 klobučarjev ‒ vajencev, pomočnikov in mojstrov. Izjemnega pomena je bilo izobraževanje in prenašanje znanj, ki je potekalo iz roda v rod, vajenci pa so se izobraževali tudi v obrtni šoli, ki je delovala v Škofji Loki.

Tovarna klobukov Šešir bi letos praznovala 100 let

Iz obrtnega načina izdelave klobukov je dejavnost leta 1921 prerasla v industrijo z ustanovitvijo tovarne klobukov Šešir. Ta bi letos praznovala stoletnico, vendar je žal leta 2016 klavrno končala v stečaju. Tovarna je pomembno vplivala na razvoj in prepoznavnost mesta, danes pa so za njo ostali le spomini delavcev in lokalne skupnosti ter klobuki, ki jih nekateri še danes nosijo.

Letos pa se je v Škofji Loki začela nova klobučarska zgodba, saj je svojo delavnico odprl mojster Rešek iz Poljanske doline. Njegova poklicna pot je že 20 let prepletena s klobučarstvom, saj se je z njim prvič srečal prav v Šeširju, kjer je bil zaposlen kot vodja investicij in vzdrževanja. Na delovnem mestu se je dodobra seznanil z vsemi postopki in tehnologijo izdelave klobukov.

Poznavanje vseh faz izdelave klobukov mu je omogočilo kakovostnejše opravljanje dela, ki so se mu pridružile tudi druge zadolžitve. Klobučarska obrt mu je v 16 letih dela v tovarni "zlezla pod kožo". Svoje znanje je nadgrajeval in poglabljal pri različnih mojstrih doma in v tujini, svoje veščine in znanja pa uspešno prenaša tudi na mlajšo generacijo.

Tradicionalni način

Z obrtniškim pristopom ohranja tradicionalni način izdelave klobukov, ki so del kulturnega in zgodovinskega izročila lokalnega škofjeloškega okolja. Tako v njegovi delavnici klobuke izdelujejo iz najkakovostnejših materialov ‒ iz zajčje in kunčje dlake. Z individualnim pristopom iz polizdelkov izdelujejo številne vrste in oblike klobukov, z dodanimi trakovi, šivi in drugimi unikatnimi elementi.

Izdelujejo moške in damske, lovske, kavbojske ter planinske klobuke, pa klobuke za folklorne kostume, gledališča in uniforme. Ukvarjajo se tudi s popravili in predelavo klobukov, saj tako iz vidika trajnosti kot kulturne dediščine verjamejo v ponovno uporabo in ohranjanje starih klobukov.