Za začetek retrospektive, ki bo trajala do konca novembra, bodo nocoj zavrteli film o hrepenenju in osamljenosti, ženskosti in materinskosti Dolga poslavljanja (1971). Film tematizira življenje ločene matere in njenega najstniškega sina, ki se po poletnih počitnicah z očetom želi preseliti k njemu.
Preveč "buržujski" film za svoj čas
Dolga poslavljanja načenjajo podobne teme kot režiserkin celovečerni prvenec Bežna srečanja; skupaj predstavljata liričen diptih, v katerem avtorica s pretanjenim pogledom raziskuje odnose in s filmskim vzdušjem prikaže intimne pokrajine svojih junakov. Film je bil zaradi "buržujskih" teženj skoraj za dvajset let umaknjen od oči javnosti, so sporočili iz kinoteke. Oba skupaj bodo nato prikazali 26. oktobra.
V okviru retrospektive bodo zavrteli še filme, kot so Med sivimi kamni po kratki zgodbi Vladimirja Korolenka, s katerim je Muratova vstopila v novo ustvarjalno obdobje, ki skozi umetelnost tako govora kot geste načenja teme odtujenosti, brezupa in pogube, Sprememba usode po literarni predlogi Williama Somerseta Maughama o usodi prevarane ženske in Uglaševalec na temo človeka v postsovjetski realnosti in medčloveških odnosov.
Formativna leta v znamenju avantgarde in cenzuriranih filmov
Kiro Muratovo (1934–2018) je ruski filmski kritik Andrej Plahov označil za enfant terribla sovjetskega filma in provincialno anarhistko. Študirala je na moskovskem Vseruskem državnem inštitutu za kinematografijo, kamor je prišla iz Romunije, kjer je odraščala. Njena starša sta bila zavzeta komunista. Njena mati je bila članica komiteja, ki je za prikaz odobril oz. zavrnil zahodno filmsko produkcijo, prek nje pa se je seznanjala in dostopala tudi do sicer cenzuriranih oz. manj dostopnih filmov z Zahoda.
Njen mentor pri študiju filma na inštitutu je bil Sergej Gerasimov, ki je bil sprva član avantgardne neoekspresionistične gledališke skupine, ki se je navdihovala pri ameriških in evropskih filmskih burleskah, tradiciji varieteja, cirkuške glasbe in džeza. Avantgardistična preteklost njenega mentorja je gotovo določila tudi filmski izraz Muratove, so zapisali v Kinoteki.
Večino svojega življenja je živela in ustvarjala v Odesi. "Je izrazita pesimistka, ko pride do vprašanj človeške narave, neizprosna kritičarka, ko pride do družbenih vprašanj, in (pre)drzna formalistka, ko pride do vprašanj filmske forme: groteska, absurd, neskončne ponovitve in podvojitve, igra montaže in epizodičnost prizorov, črni humor, dovršeno umetelna teatralnost igre, ki se meša z navdihujočo svobodo giba in gest naturščikov – vse to so formalni elementi, s katerimi se Muratova izredno premišljeno poigrava," je ob izboru njenih filmov zapisala Anja Banko.
Retrospektivo so pripravili v sodelovanju z Nacionalnim centrom Oleksandra Dovženka iz Ukrajine, Kinodvorom in festivalom Kino Otok – Isola Cinema.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje